Kemična sredstva za varstvo rastlin. Z začetkom njihove rabe so pridelovalci usvojili nov način, kako preprečiti in ustaviti nekatere do tedaj nerešljive bolezni in škodljivce. Peronospora vinske trte, ki je prišla v Evropo po odkritju Amerike in za tamkajšnje trte ni bila težavna, je v novem okolju povzročila pravo katastrofo. Vinogradi so propadali in šele z odkritjem bakrenih fungicidov se je zadeva obrnila na bolje. Ljudje so nova zdravila pozdravljali z velikim navdušenjem, pozneje pa se je izkazalo, da vse le ni tako rožnato in da so sredstva, s katerimi so škropili proti boleznim in škodljivcem, tudi strupi, ki močno posegajo v okolje in življenje v njem. In kljub temu da so nekatera najbolj strupena sredstva že izločili iz uporabe, smo še danes priče nekaterim pojavom, ki so posledica uporabe sredstev za varstvo rastlin.

dom_299_vrt_mabic_kemija_2.jpg

Uporaba na vrtu

Za naprednega vrtnarja je veljal tisti, ki si je upal in je znal uporabljati kemična sredstva za varstvo rastlin. Tehnologija, primerna za velike pridelovalne površine, se je enostavno prenesla na majhne vrtove, in kdor se ni tega držal, je bil nevednež. A časi so se spremenili zaradi zavedanja o potrebi po varovanju okolja, v katerem živimo, in pomenu pridelovanja zdrave hrane, ki je nekaj povsem drugega kot tista s trgovinskih polic. Poleg tega je odločitev za uporabo sredstev za varstvo rastlin na vrtu skoraj vedno napačna; odmerjanje sredstva za nekaj rastlin je težavno, pomanjkljiva oprema, raba ob nepravem času, škropljenje v strnjenih naseljih, kjer je velika verjetnost zanašanja škropiva na zelenjavne gredice in k sosedu, pomanjkljivo znanje itd.

Alternativna sredstva

Alternativa kemičnim sredstvom za varstvo rastlin so sredstva, pridelana iz naravnih virov; iz rastlin, organizmov, mineralov itd. Mnogo rastlin, ki vsebujejo učinkovine za zaščito gojenih rastlin, bomo lahko našli kar na svojem vrtu. Vendar moramo biti pazljivi tudi pri njihovi rabi, pa ne samo zaradi morebitne škodljivosti našemu zdravju ob neprevidnem ravnanju z njimi, temveč tudi zato, ker je njihovo delovanje široko. To pomeni, da ne delujejo samo na ciljne organizme, torej na škodljivce, temveč tudi na druge, ki niso škodljivi ali so celo koristni.

Naučiti se moramo spoštovati naravo in življenje v njej ter spodbujati tiste organizme, ki nam bodo v pomoč pri odvračanju škodljivcev. Na vrtu ne smemo težiti k velikemu pridelku, tudi vsakovrstne zelenjave nam ne bo uspelo vsakič pridelati zaradi vremena, škodljivcev in bolezni, vendar naj bo tisto, kar bo, dobro. Predvsem pa moramo znanje o pridelovanju rastlin stalno nadgrajevati in se izobraževati, da bomo znali rastlinam omogočiti najboljše rastne pogoje in bomo pri vrtnarjenju uspešni tudi brez pomoči kemije.