Kje vidita priložnost za osvojitev tujih trgov?
Eden od glavnih vzrokov, da nismo uspešni pri prodaji na tujih trgih, je ta, da nimamo lastnih v tujini uveljavljenih blagovnih znamk. Tega pa ni mogoče doseči s plagiati in nekakovostnim razvojem novih produktov. Tuji trgi so zasičeni in danes, v svetu vse večje konkurence, kompleksna kakovost izdelka ni več zagotovilo za prodajno uspešnost. Izdelek mora biti boljši od drugih, nadpovprečno funkcionalen, nadpovprečno estetski, inovativen ipd. Za to, da nam uspe razviti tak izdelek, pa je potreben multidisciplinarni razvoj, pri katerem strokovnjaki z različnih področij prispevajo svoje znanje in ideje pri reševanju kompleksnih težav. Velike zmožnosti za rešitev podjetij, ki nimajo svojih razvojnih oddelkov ali pa ti niso najbolj uspešni, vidim v povezavi med raziskovalnimi inštitucijami in podjetji. Kakovostno oblikovanje je pomembno v vseh cenovnih razredih, vendar je kakovostno oblikovanje še toliko bolj pomembno, kadar smo usmerjeni na proizvodnjo za višji cenovni razred. Poleg tega se moramo zavedati, da tudi kakovostno oblikovanje ni zagotovilo za uspeh, če nimamo uveljavljenih tržnih poti in ustrezne marketinške podpore. Za uveljavitev blagovne znamke, kakovostno promocijo in vzpostavitev tržnih poti pa so potrebna velika finančna vlaganja, za katera slovenska podjetja v kriznih časih večinoma niso sposobna. Ena od priložnosti je združevanje večjih podjetij in njihov skupni nastop na tujih trgih po zgledu italijanske Promosedie. Sejem Promosedia so ustanovili izključno za promocijo, razvoj in podporo industrijske proizvodnje stolov.
V javnosti je veliko govora o zmožnostih pohištvenega dela lesnopredelovalne panoge. Kako daleč smo z integracijo tega dela razvojne strategije Slovenije?
Gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov površine Slovenije, kar uvršča našo deželo med najbolj gozdnate pokrajine v Evropi. V Sloveniji razvoj lesne industrije temelji na tradicionalni obrtni obdelavi lesa, ki ima bogate izkušnje pri uporabi lesa kot gradiva v stavbarstvu in pri opremi. Les je idealen material za reševanje okoljskih težav. Njegova uporaba prispeva k zniževanju izpustov CO2 v fazah nastajanja (rasti), proizvodnje, uporabe in reciklaže. Proizvodnja lesenih izdelkov zahteva manj energije v primerjavi s konkurenčnimi materiali, odpadki, nastali med proizvodnjo in pozneje, ko izdelek odsluži svojemu namenu, pa se lahko porabijo kot vir energije. Gozdno-lesarska panoga zato velja za perspektivno področje z vidika trajnostnega razvoja. Vendar samo kakovosten material, ki ga pogosto izvažamo brez dodane vrednosti, še ne zagotavlja novih delovnih mest in kakovostnih, do okolja prijaznih izdelkov. Ključno vlogo pri tem ima kakovostno oblikovanje. Lesna industrija bi lahko bila ena nosilnih gospodarskih panog. V bistvu pa še vedno veljajo ugotovitve, ki jih je v članku leta 1986 zapisal profesor Mächtig: »Danska lesna proizvodnja se je že v zgodnjih petdesetih letih osredotočila na kakovost, ne na količino. Ugotovili so, da daje ustvarjalni in duhovni vložek v proizvodnjo neprimerno boljše poslovne rezultate kot pa velika količina izdelkov, večkrat izdelanih po tujih načrtih, s katerimi odteka dragoceno živo delo in surovinsko bogastvo brez pravega poslovnega učinka.«
Ampak ali smo dovolj dinamični in prizadevni? Majhnost nam to omogoča.
Slovenija je majhna in raznolika dežela, bogata z naravnimi danostmi, in ima željo po preboju. Za dinamičnost na področju industrijske proizvodnje so pomembna tudi dinamična podjetja s prizadevnimi posamezniki. V obdobju svetovne gospodarske krize so zelo pomembne sposobnost prilagajanja spremembam na trgu, sposobnost za hitro odkritje novih poslovnih priložnosti in sposobnost za izvedbo idej v čim krajšem času. Sodoben potrošnik je zahteven, želi visoko kakovost in individualno obravnavo. Zato se morajo podjetja prilagajati kupcu glede na njegove individualne potrebe in želje, kar pa je lažje izvedljivo v manjših podjetjih kot v obratih z velikoserijsko proizvodnjo.
Se vama zdi, da je lahko dinamika recesije tudi priložnost za razmah ustvarjalnosti?
Ljudje zaradi krize kupujejo bolj premišljeno, kar sili podjetja k razvoju kvalitetnejših izdelkov, ki so nastali na osnovi številnih dobrih idej. Dobre ideje pa so plod znanja in ustvarjalnih ljudi. Kreativnost je zato danes cenjena vrlina. Veliko se govori tudi o uspehih kreativnih industrij, ki predstavljajo stičišče umetnosti, tehnologije in gospodarstva. Kreativne industrije proizvajajo konkurenčne izdelke z visoko dodano vrednostjo in predstavljajo pomemben del gospodarskega in intelektualnega razvoja družbe.
V zadnjem desetletju se veliko govori o trajnostnem razvoju in splošni krizi vrednot. Kako se v izboljšanje trenutnega položaja Slovenije vključuje področje oblikovalstva?
Ekološke posledice, vključno s podnebnimi spremembami, zahtevajo hitre in radikalne ukrepe, zato je trajnostni razvoj nedvomno najpomembnejši projekt 21. stoletja. Dejstvo je, da imajo danes oblikovalci globoko družbeno odgovornost, saj je od njih odvisno, ali bodo oblikovali z mislijo na prihodnost, ali bodo snovali izdelke, pri katerih bodo uporabili materiale in tehnologije, ki ne bodo imeli negativnih vplivov na okolje. Temeljna usmeritev Visoke šole za dizajn (VŠD) je implementacija trajnostnega razvoja znotraj vseh treh smeri: notranja oprema, tekstilije in oblačila ter vizualne komunikacije. Aktivnosti VŠD se tematsko osredotočajo na uporabo lesa, kamna, lana, bombaža in drugih sonaravnih materialov ob uporabi tehnologije za trajnostno gospodarstvo.
Kaj še lahko storimo, da bi slovenska ustvarjalnost dobila krila? Kje vidita naše največje prednosti in ovire?
Ustvarjalnost je miselni proces, katerega rezultat so nove ideje. Ustvarjalnost posameznika pa je v veliki meri odvisna od okolja, v katerem živi in dela. To okolje mu mora ponuditi dovolj plodna tla za razvoj posameznikovih ustvarjalnih sposobnosti. To velja tako za okolje na delovnem mestu kot tudi za izobraževalne ustanove in domače okolje. Znano je, da lahko vzgoja v otroštvu močno oslabi posameznikovo kreativnost, in enako velja za okolje na delovnem mestu, ki mora omogočati razmere za generiranje novih idej, iz katerih se lahko razvijejo uspešne inovativne rešitve. Poleg pogojev pa je treba poskrbeti tudi za motivacijo zaposlenih, bodisi moralno bodisi finančno. Uspešna tuja podjetja imajo podrobno izdelan sistem nagrajevanja, ki vpliva na bistven porast generiranja novih idej in posledično tudi na finančne rezultate podjetja. V Sloveniji je kar nekaj takih zglednih primerov.
Toda ko zajahamo val ustvarjalnosti, nas verjetno nič več ne ustavi, zato je smiselno motivirati tako mlade kot starejše k sprostitvi teh neodkritih zmožnosti.
Poklic, ki ga opravljamo, je poln ljubezni, navdiha, lepote in inkubator idejnih konceptov, sanj in čustev, tako da nam to predstavlja način življenja, ne pa vpetosti v neke stereotipe, okvirje, škatle. Oblikovanje nima meja, ne v času ne v prostoru. Proces deluje 24 ur na dan na zavedni in nezavedni ravni. Oblikovanje je vse, kar delam. Oblikovanje je vse, kar učim. Oblikovanje je vse, kar ustvarjam. Oblikovanje je vse, kar sem.
Trendi danes močno zajemajo tudi »zeleno revolucijo«, v kateri so glavni navdih oblikovanja postale narava in njene zakonitosti. Kako ta trend doživljata vidve?
Ljudje so navdih za svoje ustvarjalne dosežke že od nekdaj črpali iz narave. Tudi eden največjih slovenskih oblikovalcev Niko Kralj je vzorce iskal v naravi, kjer so se skozi evolucijo razvile optimalne rešitve. Do narave je imel spoštljiv odnos, predstavljala mu je vzor pri iskanju oblik, konstrukcijskih rešitev in izvor naravnih materialov, ob katerih se zaradi njihove naravnosti počutiš prijetno. V času, ko prisegamo na sonaravni razvoj, je ta trend še toliko bolj aktualen.
Govorimo o strateškem trajnostnem pristopu k življenju, sestavni del sistemske promocije dodane vrednosti oblikovanja, ustvarjalnosti in inovativnosti pa je tudi izobraževanje. Nam lahko pojasnita, kako ste se tega lotili na Visoki šoli za dizajn?
Na VŠD imamo številne predmete, ki pri študentih spodbujajo kreativnost. Seznanimo jih z metodami za spodbujanje kreativnosti, hkrati pa jih usmerjamo k samokritičnosti in sposobnosti vrednotenja lastnih idej. Pri študijskem delu jih spodbujamo k ustvarjanju čim več novih idej in hkrati k samokritičnosti in spoznavanju dejstva, da vsaka ideja ni primerna za udejanjenje in pretvorbo v inovacijo, patent ali izum oziroma model in ni vsaka izvedljiva ter hkrati primerna s trajnostnega vidika. Pri snovanju novih izdelkov in ambientov pogosto sodelujemo s podjetji in individualnimi naročniki, tako da imajo študenti možnost aplikacije teoretičnega znanja v prakso in preverbe svojih rezultatov kreativnega dela.
Ponujate tudi magistrski študij. Kakšne so usmeritve vašega študija in kateri so prednostni cilji?
Magistrski študijski program VŠD je edini študijski program v slovenskem prostoru, ki vsebuje študij oblikovanja notranje opreme. Sestavljajo ga tri smeri: notranja oprema, tekstilije in oblačila ter vizualne komunikacije. Vsaka od smeri magistrskega programa se deli na dva modula. Smer notranja oprema ima modul oblikovanje prostora in modul oblikovanje pohištva. Smer tekstilije in oblačila modula oblačila in tekstilije. Smer vizualne komunikacije pa modul načrtovanje vizualnih komunikacij in modul ilustracija. Magistrski študijski program je usklajen z bolonjskimi merili, ki vključujejo sodobne trende izobraževanja študentov. Študentom magistrskega študija je na osnovi kreditnih točk omogočena izbira predmetov na visokošolskih zavodih po Sloveniji in Evropi. S tem programom usposabljamo bodoče magistre dizajna tako, da s svojim strokovnim znanjem, veščinami in sposobnostmi kompetentno opravljajo različne naloge na področju razvoja inovativnih in tržno zanimivih oblikovalskih rešitev. Diplomanti bodo našli zaposlitev v industriji doma in tujini, lastnih podjetjih, oblikovalskih in oglaševalskih agencijah. Po končanem študiju pridobijo naziv magister dizajna oziroma magistrica dizajna.
V stiku sta z mladimi oblikovalci. Pomagajta nam razumeti pogled na svet skozi njihove oči.
Oblikovalci svoj pogled na svet izražajo skozi svoja dela. V njih se zrcalijo njihova čustva: veselje, igrivost, zaskrbljenost … Včasih je pogled na svet pozitiven, drugič negativen in kritičen. Vsem pa sta skupna ljubezen do oblikovanja in veselje, da bodo opravljali poklic, ki je hkrati njihov konjiček. Zato oblikovalec tako kot umetnik nenehno razmišlja o svojih projektih; v šoli, doma in celo v sanjah.
