Gre torej za menjavo z učinkovitejšimi, kot so varčne, halogenske ali LED-žarnice. So dražje, a trajajo dlje in so energijsko varčnejše. Poleg tega so tudi okolju bolj prijazne, saj naj bi zmanjšali z njihovo uporabo izpuste ogljikovega dioksida. Same prednosti, ali vidite tudi kakšne slabosti takšnih menjav?

Z vidika potrošnika lahko o relativnih neprijetnostih govorimo le na začetku, ko moramo uporabniki "stare" žarnice nadomestiti z novimi. To vsekakor vpliva na začetni finančni vložek, ki ga nismo načrtovali ali bili vajeni. K sreči pa žarnice navadno menjamo postopoma, torej šele ko se stare izrabijo, tako da večjega finančnega stresa ni pričakovati.

Seveda lahko v vsaki spremembi najdemo kakšno slabost, in tako je tudi v tem primeru. Nekateri znanstveniki opozarjajo, da nove žarnice vsebujejo merkurij, ki je potencialno nevaren odpadek v smislu onesnaževanja okolja. Tu nosimo odgovornost sami, kot posamezniki, ki moramo biti dovolj vestni, da izrabljene žarnice pravilno recikliramo in s tem poskrbimo, da merkurij ne konča na navadnem odpadu in pronica v naše okolje. Odgovornost pa nosimo tudi kot skupnost industrije razsvetljave in moramo zato poskrbeti za primerne programe, ki potrošnika izobražujejo o pomembnosti reciklaže naših izdelkov, ter mu omogočimo čim lažjo reciklažo. So pa nove žarnice bistveno primernejše za varovanje naravnih virov, saj občutno zmanjšujejo porabo električne energije, ki bi jo drugače morali proizvesti v termoelektrarnah, kar pa bi spet povečalo tveganje za okolje.

md298_tak_2_philips_5.jpg

Evropska unija je napovedala tudi novo označevanje izdelkov s področja razsvetljave, ki se prodajajo v Evropi. To odslej zahteva vpeljavo dveh novih najvišjih razredov energijske učinkovitosti, nadomestitev vatov z lumni kot merske enote za moč svetila ter obvezno označevanje vseh svetil od letošnjega septembra naprej.

Drži in s tem ni nič narobe. Potrošniki morajo imeti na voljo čim več informacij, da se lahko odločijo za izbiro najbolj optimalnih sijalk glede na njihov namen. Število lumnov nam tako govori o svetilnosti žarnice oziroma o tem, kakšno količino svetlobe svetilo zagotavlja, medtem ko informacije o energijskih razredih rabijo za boljšo orientacijo potrošnika o tem, kolikšno količino energije neko svetilo zahteva za delovanje. Poleg tega bodo potrošniki odslej na embalaži sijalke lahko izvedeli tudi, kako dolga je njena življenjska doba v urah, kakšna je njena barvna temperatura, kolikšen je njen zagonski čas in kolikokrat jo lahko ugasnemo in prižgemo. Vse to so informacije, ki nam neznansko olajšajo izbiro prave sijalke, predvsem glede na prostor in namen, za katerega jo potrebujemo.

Philips med drugim ponuja tudi zelo bogat nabor LED-žarnic. Pojasnite nam tehnologijo, ki stoji za takšnimi žarnicami.

Tehnologija svetlečih diod, znana tudi po angleški kratici LED, velja za eno izmed energetsko najbolj učinkovitih in najhitreje razvijajočih se tehnologij na trgu svetil. Sestavljene so iz enega ali več polprevodnih čipov, pri čemer lahko vsak proizvede 30 do 150 lumnov. Izmed vseh sijalk, ki so trenutno na trgu, je njihova življenjska doba najdaljša, nekje do 25.000 ur, odlikuje pa jih tudi kar do 80 odstotkov nižja energijska poraba v primerjavi z navadnimi žarnicami.

md298_tak_2_philips_6.jpg

Philips je na stene stolpa Empire State Building namestil posebno razsvetljavo, ki temelji na tehnologiji LED in zagotavlja več kot 16 milijonov barvnih odtenkov ter številne posebne učinke, kot so ponovitve, navzkrižni vzorci, iskrice, valovi, troblje in podobno. Odtlej je stolp zaščitni znak newyorškega neba. Kje so pravzaprav sploh meje tehnologije LED?

Meja v tehnologiji LED skorajda ni. Uporabljamo jo za izdelavo svetil za dom in vrt, pa tudi za inovativne in ustvarjalne rešitve razsvetljave različnih objektov in urbanih prostorov, kot so stadioni, športni parki, koncertne dvorane, parki in mestni trgi, ter za ureditev zunanjih pročelij stavb, kot so hoteli, muzeji in druge turistično atraktivne stavbe. Nekoč skoraj nemogoče meje danes prestavlja še tehnologija OLED, ki v prihodnosti obljublja velik potencial na področju dizajnerskega oblikovanja svetil. Glavna prednost te je, da ne svetila ne delujejo kot točkovni viri svetlobe, ampak zagotavljajo razpršeno svetlobo. To omogoča, da bodo v prihodnosti svetila OLED lahko postala del stene, avtomobila, kos pohištva ali celo nadomestilo za strop.

Ray Molony, strokovnjak s področja razsvetljave, je pripravil spisek 25 trendov, ki bodo krojili razvoj na področju razsvetljave v letu 2013. Kaj torej označuje to leto?

Po navedbah Molonyja lahko v tem letu pričakujemo povišanje cen za električno energijo, na trgu razsvetljave bo vedno več ponudnikov, preti tudi popolno izginotje starih žarnic na žarilno nitko, pojavila se bodo še bolj strožja pravila na področju grajenja 'zelenih' stavb, povečalo se bo zavedanje o pomenu naravne svetlobe za človekovo življenje, počutje in zdravje, svetlobno onesnaževanje pa bo postalo vse pomembnejša tema. Pričakovati je tudi, da bo razvoj svetil temeljil na trajnosti in miniaturizmu, učinkovitost svetil bo vedno boljša, industrija razsvetljave pa se bo preoblikovala in usmerila tudi v storitve, ne samo izdelke.

Februarja je v Londonu potekala enodnevna konferenca o razsvetljavi in energiji. Na njej so predavali strokovnjaki iz industrije razsvetljave in ponudili številne nasvete za ohranjanje konkurenčne prednosti v panogi. Nam jih za konec lahko zaupate?

Sam se konference nisem udeležil, vendar redno spremljam trende s področja razsvetljave. Ti poleg že naštetih nakazujejo, da se bodo poleg osredotočanja na energijsko varčnost maloprodajna okolja morala vse bolj posvečati tudi ustvarjanju nepozabne nakupovalne izkušnje. Trgovci namreč lahko z različnimi svetlobnimi učinki in najnovejšimi rešitvami, kot je daljinsko upravljanje z razsvetljavo, za potrošnika ustvarijo privlačen in vizualno sproščujoč prostor. Razsvetljava torej postaja vse pomembnejša na vseh področjih našega življenja – izboljšuje kakovost življenja in lajša doseganje raznovrstnih ciljev.