Z rezanjem vzdržujemo obstoječo vzgojno obliko, usmerjamo rast in skrbimo za ravnotežje med rastjo in rodnostjo. Nestrokovno ravnanje predvsem pri vzgoji mladih rastlin ima lahko trajen vpliv na njihovo trdnost in odpornost proti dejavnikom okolja, pri starejših rastlinah pa povzroči bujno rast in nelep videz, zato se dela lotimo dobro pripravljeni.
Čas rezanja
Zgodnejše rezanje sadnih rastlin vpliva na poznejše odganjanje in cvetenje, z rezanjem ob brstenju ali celo med cvetenjem pa se bo rast nekoliko umirila. Na vrtu, kjer imamo le nekaj sadnih rastlin, nismo v stiski s časom, zato lahko izberemo za rez lep sončen dan brez vetra v mesecu marcu, lahko pa sadje režemo tudi pozneje v vegetaciji. Večino sadnih rastlin režemo vsako leto, ena izmed izjem pa so češnje, ki se jih lotimo na tri do štiri leta, ko jim izrežemo četrtino ali največ tretjino lesa.
Moč rezi
Izogibati se moramo vsakemu močnejšemu rezanju sadnih rastlin, razen v primeru pomlajevanja starega drevja. Predvsem to velja za bujno rastoča drevesa, ki se na močno rez odzovejo s še močnejšo rastjo. Tudi mlade rastline režemo malo, rast pa rajši usmerjajmo in upogibajmo. Tako bodo razvile dovolj listne mase za razvoj močnega koreninskega sistema in bodo samostojnejše; odpornejše bodo tako proti vremenskim dejavnikom (mraz, suša ...) kot proti boleznim in škodljivcem. Posledica močnejše rezi je tudi veliko število poganjkov, ki poženejo iz hrbta nosilnih vej in imajo pokončno rast, za svoje divjanje pa porabijo ogromno energije na račun pridelka. Poleg tega jih tudi zelo rade naselijo listne uši, ki imajo tu dobre pogoje za razmnoževanje, od tod pa se kmalu razširijo še na druge dele rastline. Zelo pomembna sta tudi pravilna ocena moči rasti in upoštevanje rodnosti v prejšnjem letu. Če smo imeli velik pridelek, ga lahko v tem letu pričakujemo nekoliko manj in bomo tudi rezali manj, močneje pa režemo tiste rastline, pri katerih so bile krošnje v prejšnjem letu slabo obložene in lahko pričakujemo v tem letu dober nastavek.
Rodni les
Sadne rastline rodijo na enoletnih poganjkih, ki poženejo iz dveletnega lesa, zato vse, ki odženejo iz debla in starejšega lesa ter jih ne bomo potrebovali pri vzgoji, odstranimo. Pri koščičastem sadju (marelice, slive, breskve ...) je vrhnji brst vedno neroden, rodni pa so ob straneh, pri pečkatem sadju (jablane, hruške ...) je na vrhu krajših poganjkov rodni brst, rodni pa so lahko tudi brsti ob straneh.
Ščipanje rasti
V času zimske rezi poganjke izrezujemo ali odvajamo, izogibati pa se moramo krajšanju in ščipanju rasti, kar povzroči metlasto rast in zgoščeno krošnjo, kjer se ustvarijo dobre razmere za razmnoževanje škodljivcev in bolezni.
Upogibanje
S pravočasnim upogibanjem in usmerjanjem poganjkov bomo imeli manj dela z rezanjem, poleg tega pa bo zaradi položnejše lege vej tok asimilatov počasnejši, zato se bo oblikovalo več cvetja za rodnost v prihodnjem letu.
Rezanja sadnega drevja se lahko loti vsak, za boljše razumevanje tega pomembnega sadjarskega opravila pa je treba usvojiti nekaj osnovnega znanja o rodnem lesu in vzgojnih oblikah.
