Sestava je povsem enostavna

Reigerjev projekt se imenuje LeviLight in vsebuje brezžično napajanje in magnete za lebdeče luči. Te luči lahko, vsaj v teoriji, razsvetlijo celo hišo. Luč lebdi zaradi magneta, ki je pritrjen na sestavo luči in elektromagnetne tuljave, ki je skrita na drugi strani zgornje ploskve, ki jo je Reiger uporabljal. Zasnova je prav tako enostavna, kot se sliši.

lebdece_2.jpg

Reiger je za sistem lebdenja rahlo spremenil vezje, ki ga je izdelal drug izumitelj. Njegova konfiguracija je nekoliko drugačna, uporabil pa je senzor Hall s tremi pin-priključki in komponentami, ki delujejo kot povratni mehanizem. Odločil se je za senzor z najmanjšo občutljivostjo, ki jo je našel. Električni krog je enostaven in deluje le z majhno modifikacijo glede na vhodni senzor. Uporabil je vzbujevalno tuljavo, ki vsebuje 300 metrov 81-milimetrske žice. Naprava se pri daljšem delovanju ne segreva, razen če ni v stanju lebdenja, pri čemer teče skozi tuljavo največji tok (0,8 ampera).

Največ težav je bilo pri brezžični zasnovi

lebdece_1.jpg

Pri brezžični zasnovi je imel Reiger največ težav. Začel je z ostilatorjem 555, a prenos moči ni bil dovolj velik in valovna oblika je bila strašna. Namesto tega si je pomagal z enojnim velikim obročem žice, ki ga poganja izmenični tok pri 1 MHz. Ta del sistema vleče 0,5 ampera pri 12 voltih, s čimer celotna poraba znaša okoli 9 vatov.

Najbrž se boste strinjali, da je Reigerjeva domislica izreden dosežek. Upajmo, da ga bomo kmalu videli na policah naših trgovin ter da bo lebdeči sistem še naprej brezhibno deloval.