»Stremimo k temu, da vsi naši sistemi porabijo čim manj energije, se pravi varčujemo na vseh koncih, kar pa ne pomeni, da zato koristi niso optimalne. V ponudbi imamo sisteme prezračevanja z rekuperacijo, toplotne črpalke za ogrevanje, solarne sisteme, konvektorje in klimatizacijo večjih objektov. Podjetje je bilo ustanovljeno pred dvema letoma na naših petnajstletnih trdnih temeljih na tem področju, prav tako so tudi izdelki in rešitve, ki jih zastopamo, že vrsto let na trgu in so preizkušeni. In to ne le v Sloveniji. V podjetju nas je šest zaposlenih, področja našega dela pa so svetovanje, prodaja in poprodajne aktivnosti ter nadzor montaže. Za pripravo projektov in poznejšo montažo poskrbijo naši podizvajalci, ki so strokovnjaki na svojem področju. Naš glavni segment so toplotne črpalke, najbolj pa se povečuje prodaja sistemov prezračevanja in toplotnih črpalk v sistemu zrak–voda.«
Za ogrevanje celotnih objektov uporabljate toplotne črpalke v sistemih zrak–voda in voda–voda z izkoriščanjem toplote površinske zemlje.
Črpalke za ogrevanje celotnih objektov in ogrevanje sanitarne vode. Izračun na papirju vedno pokaže, da je bolj smiselna kombinacija kot pa le eno ali drugo, saj tukaj prihaja do največjih prihrankov in lahko s tem stroške za ogrevanje zmanjšamo za 50 in več odstotkov.
Imate sisteme za nove objekte in tudi sisteme za obstoječe objekte?
TČ v sistemu nizkotemperaturnega režima za ogrevanje prek talnega sistema, obstajajo pa tudi TČ, ki lahko dosegajo višje temperature in so bile tudi zasnovane za obstoječe objekte z radiatorskim ogrevanjem, ki ga je občasno treba prilagoditi. Če so radiatorji »ohlapno« dimenzionirani, se pravi, da imajo nekaj rezerve, lahko uporabimo obstoječe, če pa so poddimenzionirani, jih zamenjamo z bolj učinkovitimi radiatorji v podobnih dimenzijskih okvirjih, kot so stari.
Toplotne črpalke zrak–voda
Pri TČ izkoriščate toploto površine zemlje ali zraka. Posebno in vse bolj postajajo aktualne TČ zrak–voda.
Res je. Zadnja leta so vse bolj priljubljene TČ v tem sistemu, to se pravi, da TČ srka energijo iz okoliškega zraka. Večinoma so to split izvedbe, tako da zunanji del stoji nekje ob hiši, zunanji in notranji del pa sta med seboj povezana s plinskim medijem, da se izognemo zmrzovanju. V objektu sta le hidravlični del in regulacija, kompresor pa je zunaj, tako da se izognemo hrupu v objektu.
Kako rešujete ogrevanje pri zelo nizkih temperaturah, saj naj bi veljalo, da je uporaba TČ v sistemu zrak–voda smiselna do okoli –4 ali –5 stopinj Celzija?
V zadnjih treh letih je šel razvoj TČ v smeri bolj učinkovite regulacije, kompresorji in sistemi vbrizgavanja so drugačni in boljši, tako da omogočajo, da TČ deluje tudi pri –25 stopinjah Celzija. Na koncu je vse skupaj res odvisno od dimenzioniranja, večina TČ pa ima vgrajeno možnost dodatnega električnega ogrevanja za rezervo pri zelo nizkih temperaturah. Je pa to stvar dimenzioniranja TČ.
Pa je smiselno dimenzioniranje TČ na zelo nizke temperature, saj lahko hitro pridemo do neučinkovitosti zaradi predimenzioniranja?
V povprečju dimenzioniramo TČ kot edini vir ogrevanja do okoli –7 stopinj Celzija, s čimer se pokrije do okoli 98 odstotkov ogrevalne sezone. Tista dva odstotka pa: ko nam zmanjkuje toplote, se vklopi električni grelnik. Poleg tega ima večina TČ regulacijo kapacitete, se pravi, da takrat, ko so zunaj relativno zelo nizke temperature, naprava ne deluje le s 100 odstotkov moči, ampak se prilagodi in deluje z močjo od okoli 130 do 150 odstotkov.
Torej nekaj podobnega kot inverterji.
Da, večinoma so inverterske črpalke, obstajajo pa tudi črpalke z regulacijo on/off, s tem, da imamo tristopenjsko regulacijo kapacitete, da se prilagaja objektu in potrebam. Poleg tega imajo TČ vremensko vodeno regulacijo, tako da se vedno upoštevata zunanja in notranja temperatura ter se s tem izračuna potrebna temperatura ogrevalne vode.
Ali je mogoče podati okvirno, informativno ceno take TČ za povprečno individualno hišo?
Tukaj so različne zmogljivosti, večinoma pa se vgrajuje od 8 do 15 kW nazivne kapacitete TČ. Investicija v sistem, se pravi z osnovno montažo in ogrevanjem sanitarne vode (v tej ceni je navadno vključen tudi 300-litrski zalogovnik vode), se začne pri okoli 5000 evrov in sega do 8000 ali 9000 evrov pri večjih sistemih. Določeni modeli ustrezajo zahtevam Eko sklada in je zanje mogoče dobiti nepovratna sredstva v višini okoli 1000 evrov, pri nekaterih pa več.
Kako rešujete težave pojavljanja ledu na zunanji enoti pri temperaturi okoli 0 stopinj Celzija in pri visoki vlagi?
TČ ima svoj sistem odmrzovanja, ki odmrzne zunanjo enoto, problem z odtokom tega kondenza pa je mogoče rešiti s pravilno postavitvijo enote. Najboljše ga je speljati neposredno v zemljo, da odtok izkorišča toploto zemlje. Če to ni mogoče, pa se lahko odtoke reši s pomočjo električnih grelnih kablov.
Prezračevanje z rekuperacijo
Kako pa je s kombinacijo TČ in sistemov za rekuperacijo?
V novih objektih se stranke praviloma odločajo za prezračevalne sisteme, saj jih je večina narejena zrakotesno, posledično je potrebno prisilno prezračevanje. Mogoče so kombinacije s TČ, da se poveže sistem prek izmenjevalnika in potem zrak dogrevamo pri zelo nizkih temperaturah in dohlajujemo ter razvlažujemo pri visokih poletnih temperaturah. Za pasivne hiše to zadošča za celoten objekt, v nizkoenergetskih in klasičnih hišah pa je to le dodaten sistem in potrebujemo ločen sistem ogrevanja. Obstajajo tudi kompaktne izvedbe, potrebujemo pa nekoliko več prostora v kurilnici. Osnovna cena je na pogled nekoliko višja, ko pa seštejemo vse, kar je v takem sistemu, je cena primerljiva.
Omenili ste zrakotesnost objektov. Nekaj podobnega je vse pogostejše tudi v starejših stanovanjih, potem ko zamenjajo stavbno pohištvo. Imate tudi za to rešitev?
Obstaja lokalno prezračevanje, ki je alternativa centralnemu prezračevanju, ni pa toliko učinkovito v smislu toplotnega izkoristka in pravilnih tokov zraka po stanovanju. V primerih, ko ni mogoče izpeljati centralnega prezračevanja, pa je to edina alternativa klasičnemu odpiranju oken. S tem, da take naprave dosegajo tudi do 80-odstotni izkoristek, kar pomeni, da so bistveno bolj učinkovite kot klasična prezračevanja ali z ventilatorji. Obstajajo tudi lokalni rekuperatorji z več kot 80 odstotkov izkoristka, tako da je mogoče dobiti tudi subvencijo Eko sklada. Imamo tudi cenejše rešitve s slabšim izkoristkom. Vsaka rešitev pa je boljša od klasičnega prezračevanja.
Pogoji in sistemi za ogrevanje pasivnih hiš, ki jih je vse več, so različni od sistemov za običajno grajene objekte.
Natančno tako, a se to žal prevečkrat pozablja. Sisteme je treba prilagoditi objektom, tako prezračevanje kot tudi ogrevanje in hlajenje. Tukaj opažamo pogoste težave že v projektih, ker se uporablja rešitve iz klasično grajenih. Za te hiše je treba imeti sisteme, ki se hitreje odzivajo, kajti talno gretje se prepočasi in lahko pride do pregrevanja. Alternativa je stropno ogrevanje s pomočjo mavčnih plošč z integriranimi cevmi, kar je najučinkoviteje. Za ogrevanje in hlajenje, seveda z dodatnim razvlaževanjem na prezračevalnem sistemu. Ti sistemi v mavčnih ploščah se zato, ker okoli njih ni tako velike mase, hitro odzivajo. Pri talnem ogrevanju hitro pride do pregrevanja hiše, s stropnim sistemom pa to zadovoljivo rešujemo. Druga alternativa so konvekcijski radiatorji, ki se tudi hitreje odzivajo kot klasični. Tudi samo regulacija ogrevanja je v takih objektih nekoliko drugačna. Potrebno je tipalo za notranjo temperaturo, ker se ta lahko hitro spreminja.
Solarni sistemi
Solarni sistemi so bili nekoč v osnovi namenjeni samo ogrevanju sanitarne vode, že pred leti pa je begunjski inovator Franci Stroj sistem vključil tudi v ogrevanje. Kakšen sistem uporabljate vi?
Imamo oboje. Za ogrevanje sanitarne vode sta po navadi dovolj dva do trije klasični kolektorji, za ogrevanje hiše pa potrebujemo od 6 do 10 kolektorjev in več, kar je odvisno od velikosti hiše in površine. Največji izkoristek solarnega sistema dosežemo pri nizkotemperaturnem talnem in stenskem sistemu. Ker lahko pri tem režimu izkoristimo več sončne energije. Treba pa je vedeti, da v tem primeru potrebujemo več prostora, saj moramo imeti v kotlovnici relativno velike zalogovnike vode, vsaj 800-litrske. Investicija v solarni sistem je dolgoročna.
Glede na ime vašega podjetja verjetno temu sledite tudi pri hlajenju in klimatskih napravah.
Klasične klimatske naprave, ki so jih prodajali pred desetimi leti, so do dvakrat večje porabnice kot naprave, ki jih prodajajo danes. Se pa učinkovitost klimatskih naprav zelo razlikuje tudi glede cene. Cena po navadi določa tudi kvaliteto in izkoristek naprave. Lahko dobite klasično napravo za stanovanje za od 300 do 1200 evrov. Izkoristek najcenejše naprave je 3 ali 3,5, medtem ko kakovostne naprave dosegajo izkoristek do 5,7 in več. Izkoristek pomeni, koliko kilovatov energije za hlajenje ali ogrevanje dobimo za en vložen kilovat električne energije. Klimatske naprave pa se vse več uporabljajo tudi za gretje, večinoma inverterske naprave, ki podpirajo ogrevanje tudi pri nižjih temperaturah. Tako da številni klimatske naprave uporabljajo tudi za ogrevanje v prehodnem obdobju in to je najcenejša toplotna črpalka. Inverterske klimatske naprave imajo učinkovito rešene tudi težave z zaledovanjem, ki se ga odpravi z odmrzovalnim sistemom.
V ponudbi imate tudi konvektorje, klasične in različne ventilatorske konvektorje. Kje se ventilatorski najpogosteje uporabljajo?
Pri kombinaciji gretja in hlajenja. Ko imamo vir za proizvodnjo tople ali hladne vode. Ali takrat, ko se potrebuje hitro ogrevanje, na primer pri poslovnih objektih. Alternativa so konvektorji za naravno konvekcijo, ki se danes večinoma uporabljajo v kombinaciji s toplotnimi črpalkami. Razviti so bili kot alternativa klasičnim radiatorjem, da lahko znižamo temperaturni režim v objektu in s tem dobimo večji izkoristek TČ, primerni pa so samo za ogrevanje. Naprava je dimenzionirana tako, da je naravni vzgon zraka okoli toplega izmenjevalnika čim bolj učinkovit. Ni klasične radiacije, ampak prenos toplote prek konvekcije, kar je pri nizkotemperaturnem režimu edina primerna možnost. V našem podjetju priporočamo strankam sisteme z minimalno porabo energije, kajti to je dolgoročno edino smiselno.
