Odgovor: Glede nepremičnin naj bi zapuščinsko sodišče pri sklepu o dedovanju upoštevalo tiste nepremičnine, ki so v trenutku smrti zapustnika v zemljiški knjigi napisane nanj – to pomeni, da bi načelno moralo biti tudi stanovanje, ki vam ga je oče odtujil z darilno pogodbo, upoštevano kot del zapuščine po sklepu o dedovanju. Toda glede na dejstvo, da v Sloveniji za veliko število nepremičnin velja, da niso vpisane v zemljiško knjigo, da torej lastniško stanje v naravi ne ustreza zemljiškoknjižnemu stanju (kot je to v vašem primeru), je uveljavljeno stališče, da naj sodišča takšne nepremičnine izpustijo iz sklepa o dedovanju, in sicer v primerih, kadar ima tretji veljaven pravni naslov za nepremičnino (denimo darilno pogodbo).
Vprašanje: Aprila letos je umrl naš oče, ki je v oporoki zapustil stanovanjsko hišo meni (njegovemu sinu) in mojemu bratu. Sodišče je izvedlo zapuščinski postopek in ga končalo s pravnomočnim sklepom o dedovanju, na osnovi katerega sva z bratom dedovala vsak polovico stanovanjske hiše. Problem pa je nastal, ko se je v zgodbo »vključila« domnevna očetova zunajzakonska partnerica, ki zdaj uveljavlja nujni delež, češ da je do njega upravičena kot očetova nujna dedinja. Kot je meni poznana zadeva, se je gospa res družila z očetom, a o kakšni zunajzakonski zvezi ni bilo mogoče govoriti. Zanima me, ali lahko gospa uveljavlja svoj delež po pravnomočnosti sklepa o dedovanju in ali ima kakšne možnosti, da z zahtevkom tudi uspe.
Odgovor: Gospa bi morebiti lahko uveljavljala svoje pravice kot dedinja v pravdi tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju iz naslova tako imenovanega »novega dediča«, vendar pa le pod pogojem, da zapuščinskemu sodišču ni bilo znano, da je zapustnik ob smrti živel v zunajzakonski skupnosti z omenjeno gospo. Poleg tega bo morala gospa v pravdi posebej dokazati obstoj zunajzakonske skupnosti v času zapustnikove smrti. Zgolj občasno druženje ali občasna pomoč očetu še ne zadostuje za to, da bi lahko gospa uveljavljala svoja dednopravna upravičenja kot dedinja, ampak bo morala dokazati obstoj življenjske skupnosti s pokojnim očetom.
Mag. Boštjan J. Turk
