Ljubitelj starodobnih vozil

Bogdan Jerič ima za seboj zanimivo življenjsko pot. Po rodu je iz Krmelja, potem se je preselil v Ljubljano in Valburgo, stik s Krmeljem in vinskimi goricami okoli Tržišča in Krmelja pa je ohranil. Morda tudi od tod njegovo veliko spoštovanje vrat, ki jih časti, vsaj tako pravi, kot dušo in srce hiše. Jerič se je ukvarjal z marsičim. Bil je gostinec, je navdušen motorist in harleyevec, srce in dušo pa bi dal za stare motorje in še posebno prikoličarje. Tako je bil tudi pobudnik ustanovitve prvega društva ljubiteljev starodobnikov, ki so ga ustanovili 20. februarja 1981 kot sekcijo AMTK. Prav tako je bil ustanovitelj kar nekaj društev in gonilna sila relija starodobnikov v Krmelju, vsako leto pa ga lahko srečate tudi na tradicionalni dirki starodobnikov na Ljubelj. Jerič je bil nekaj časa celo gostinec, potem zastopnik in prodajalec premičnih hiš, vmes pa še marsikaj.
Zadnja leta je svojo dušo, kot pravi, začel prelivati v les, v rezbarjenje. V vrata, ki so po mnenju Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije oziroma strokovne komisije za ocenitev izdelkov domače in umetnostne obrti pri OZS (vodi jo prof. dr. Janez Bogataj) unikatni rezbarski izdelki, ki štejejo za izdelek umetne obrti in so tako tudi označeni, sklep o tem pa je komisija sprejela 2. februarja 2012.

avtorduri.jpg

Masivna vrata in kovano okovje

Rezbar Jerič tako izdeluje vhodna in notranja vrata iz masive iz najboljših vrst lesa (hrast, oreh češnja, jesen …) s kovanim in modernim okovjem, prav tako pa tudi notranje pohištvo, opremo za vinske kleti, tabernakeljne (omarica v steni) in še marsikaj iz lesa. Ta pod njegovimi rokami in dletom dobi nove razsežnosti. Ali kot sam pravi: »Vzamem kos lesa in orodje ter pogledam, kaj se skriva v njem. Pričaram vam pesem gozda v vašem domu, v vašem srcu. Čarovnijo v lesu. S pridihom nostalgije. Kmečka izba, stara peč. Tudi ogenj, ki živi v lesu, se ne vidi, dokler se ne razgori. Toplota v lesu, toplota v srcu. Zaživijo podobe, zgodbe, narava …, v vsem svojem prvinskem sijaju. Pridam jim uporabnost: v vratih, pohištvu. Vpnem jih v novo dimenzijo ...«

duriena.jpg

Za izdelavo vrat in drugega pohištva se največkrat uporabljajo hrast (krakovski ali slavonski), oreh (domač, ameriški ...), češnja, macesen, izdelke zaščitijo z visokokakovostnimi naravnimi olji, mogoča je tudi drugačna obdelava (na primer toplotna obdelava) in pa tudi umetno postaranje lesa, lakiranje ali kakor koli drugače, da izdelek še dodatno zaščitijo pred vremenskimi vplivi s tem, da mu s končno zaščito ne zmanjšajo vrednosti. Umetnost pa niso le vrata kot leseni izdelek z lesorezom, navadno ali umetnostno obdelavo, ampak tudi vsi sistemi za zapiranje. Tako Jerič sodeluje z umetnostnimi kovači, ki okovje ročno skujejo, kar pa je še posebno zanimivo, taka vrata lahko opremijo tudi s sodobnim tritočkovnim zapiranjem in sodobnimi ključavnicami, in to kljub temu, da hkrati na vrata namestijo tudi ključavnico na veliki ključ.

duridva.jpg

Vrata so osebna izkaznica

Poglejmo še nekaj podatkov o vratih in njihovi vlogi, ki jo imajo v slovenski klasični gradnji. Vhodna vrata so nekdaj imenovali duri, kot pa piše Dušan Moškon v knjigi Kako graditi lepšo hišo na Slovenskem, so bila vrata hkrati lastnikova osebna izkaznica. Tako so bila v preteklosti v skoraj vseh okoljih uokvirjena s kamnitim ali lesenim okvirom, portalom ali kakor koli drugače poudarjena. Tako lahko najdemo povsod po Sloveniji čudovite stare portale iz hrasta ali kamnite, ki so še posebno priljubljeni na Krasu.

Vhodna vrata ponovno dobivajo podobo, kakršno so imele včasih. Zanimivo pa je, da so največji ljubitelji masivnih vhodnih vrat vinogradniki, ki vhod v klet vedno radi okrasijo. In na tem vhodu so vedno napisane tudi zgodbe. V drobnih črticah kot okraskih portalov ali v lesenih slikah izpod rezbarjeve roke. Ali kot piše na Jeričevi spletni strani (www.rezbarija.si): »Duša ženske je skrita v očeh, duša hiše pa je skrita v vratih.«