pasica_md_2012.jpg

Poleg izbranih in predstavljenih projektov so bili tudi vsi drugi projekti izvedeni na visoki tehnični ravni in si vsekakor zaslužijo pohvalo, pa tudi posnemanje drugih potencialnih investitorjev. V nadaljevanju so na kratko predstavljeni projekti, ki so prejeli priznanja za energetsko učinkovit objekt v Sloveniji 2012.

Nove stanovanjske hiše

ANDREJA in JOŽE ŠMID, Dol pri Hrastniku

Stanovanjska hiša je standardna montažna pasivna hiša podjetja Lumar, zgrajena leta 2010. Stene so izdelane iz lesnovlaknenih plošč, z izolacijo iz celuloze in lesnimi vlakni, s toplotno prevodnostjo 0,038 W/m2K, streha s celulozo s toplotno prevodnostjo 0,038 in tla z ekstrudiranim polistirenom debeline 30 cm in s toplotno prevodnostjo 0,035. Okna imajo toplotno prehodnost 0,6. Ogrevanje in priprava tople vode je s toplotno črpalko zemlja-voda toplotne moči 3,5-3,9 kW in grelnim številom 2,9–4,3 ter 300 litrskim hranilnikom. Zračenje stavbe je izvedeno s centralno prezračevalno napravo z rekuperacijo toplote. Hlajenje z zunanjimi senčili in naravnim prezračevanjem.

Hiša je zasnovana in izvedena celovito, z nizko energijsko porabo, ki jo dosega z dobro toplotno zaščito iz naravnih materialov za vse elemente ovoja in ustreznim prezračevanjem z rekuperacijo toplote odpadnega zraka. Za ogrevanje in pripravo tople vode skrbi toplotna črpalka zemlja-voda, kar je za pasivne objekte vsekakor zelo primerno. Poleg predstavljenih rešitev bi moral investitor v prihodnje nekaj pozornosti nameniti tudi zbiranju in uporabi deževnice, gotovo pa bo razmislil o vgradnji sončnih kolektorjev za toplo vodo in sončne elektrarne na celotni južni strehi hiše. Sončna elektrarna bi proizvedla bistveno več energije kot je lastna raba hiše, in s tem bi se hiša spremenila iz pasivnega v energijsko aktiven objekt.

JARIS, pasivna hiša v Vodicah

nagrade_277_2.jpg

Stanovanjska hiša je skeletna pasivna hiša podjetja Jaris z uporabno površino 150 m2, dokončana leta 2012. Izolacija fasade je na osnovi lesnih materialov debeline 43 cm, s toplotno prevodnostjo 0,039–0,042 W/ m2K. Enako tudi streha z debelino 51,5 cm in s toplotno prevodnostjo 0,039–0. Okna imajo toplotno prehodnost 0,6. Za ogrevanje in pripravo tople vode je uporabljena toplotna črpalka s toplotno močjo 4,8–5,3 kW in grelnim številom 3,5. Zračenje stavbe je izvedeno s centralno prezračevalno napravo z rekuperacijo toplote, hlajenje z zunanjimi senčili. Hiša ima sistem zbiranja in uporabo deževnice za straniščne kotličke, garažo in zalivanje.

Hiša je zasnovana in izvedena celovito, z nizko energijsko porabo, ki jo dosega z dobro toplotno zaščito iz materialov na osnovi lesa za vse elemente ovoja in z ustreznim prezračevanjem z rekuperacijo toplote odpadnega zraka. Ogrevanje in priprava tople vode sta urejena s toplotno črpalko, kar je vsekakor zelo primerno za pasivne objekte. Izvedeno je zbiranje in uporaba deževnice. Gotovo bo v prihodnosti investitor razmislil tudi o vgradnji sončnih kolektorjev za toplo vodo in sončne elektrarne. Za ta namen bi bila bolj primeren enak naklon strehe enokapnice proti jugu, namesto sedanjega naklona proti severu. Sončna elektrarna bi proizvedla bistveno več energije, kot je lastna raba hiše, in tako bi se hiša iz pasivnega spremenila v energijsko aktiven objekt. Tudi sedanji naklon je za ta namen še vedno primeren, pri čemer je treba računati z za približno 10 odstotkov manjšim izkoristkom.

Turistični objekti

EUTRIP, Mladinski hotel Punkl, Ravne na Koroškem

nagrade_277.jpg

Hotel je bil zgrajen leta 2009 in ima 500 m2 uporabne in ogrevane površine. Gradnja je montažna konstrukcija iz križno lepljenih lesenih plošč. Izolacija fasade je z vpihanimi celuloznimi kosmiči debeline 28 cm in toplotno prevodnostjo 0,133 W/m2K. Streha je izolirana s stekleno volno debeline 39 cm in s toplotno prevodnostjo 0,094. Tla so izolirana z ekstrudiranim polistirenom debeline 42 cm in toplotno prevodnostjo 0,081. Okna imajo toplotno prehodnost 0,6 W/m2K. Ogrevanje in priprava tople vode sta urejena s toplotno črpalko zrak-voda z reverzibilnim delovanjem, s toplotno močjo 17,2 kW in grelnim številom 3,8 ter 1200-litrskim hranilnikom. Zračenje in hlajenje stavbe sta izvedeni preko centralne klimatizacijske naprave, ki odpadni zrak vodi na zajem toplotne črpalke.

Zgradba je zasnovana in izvedena celovito, v nizkoenergijski tehnologiji z izračunanim PHPP 23 kWh/m2, prezračevanjem in hlajenjem s klimatizacijsko napravo z rekuperacijo toplote odpadnega zraka ter nadzornim sistemom za porabo energije. Ogrevanje in priprava tople vode sta urejena s toplotno črpalko zrak-voda, kar je ustrezno za pasivne objekte. Pri gradnji je v največji možni meri uporabljen les, tako za masivno križno lepljene stene, strešno konstrukcijo, spuščene stropove, stenske kot tudi talne in fasadne obloge, pa tudi pohištvo je iz masivnega lesa. Ni pa zbiranja in uporabe deževnice. V prihodnosti bo investitor vsekakor razmislil o vgradnji sončnih kolektorjev za toplo vodo in sončne elektrarne na strehi objekta. Sončna elektrarna bi lahko proizvedla bistveno več energije, kot bo lastna raba električne energije, in bi iz pasivnega objekta ustvarila energijsko aktivno zgradbo.

PC RADLJE, Gozdna vila MARI, Maribor

nagrade_277_4.jpg

Gozdna vila MARI je bila zgrajena leta 2011. Ima 88 ležišč ter 3000 m2 uporabne in 1670 m2 ogrevane površine. Gradnja zgradbe je masivna. Izolacija fasade je s kameno volno debeline 22 cm in toplotno prevodnostjo 0,04 W/m2K. Streha je izolirana z mineralno volno debeline 30 cm in toplotno prevodnostjo 0,038. Tla proti kleti so izolirana s kombi ploščami debeline 10 cm in toplotno prevodnostjo 0,039. Okna imajo toplotno prehodnost 0,8 W/m2K. Ogrevanje in priprava tople vode sta urejena s kotlom na lesne pelete moči 101 kW in izkoristkom 92 %. Zračenje in hlajenje stavbe je izvedeno prek centralne naprave, z rekuperacijo toplote. Hlajenje je s senčili in kombinirano z lokalnimi in centralno napravo.

Zgradba je zasnovana in izvedena celovito, v nizkoenergijski tehnologiji, s centralno napravo za prezračevanje in rekuperacijo toplote odpadnega zraka. Ogrevanje in priprava tople vode sta urejena s kotlom na lesne pelete, torej z obnovljivim virom energije, kar je zelo primerno. Zbiralnik deževnice je bistveno premajhen. V prihodnosti bo investitor gotovo razmislil o vgradnji sončnih kolektorjev za toplo vodo in sončne elektrarne na strehi objekta. Sončna elektrarna bi lahko proizvedla bistveno več energije, kot bo lastna raba električne energije, in tako iz pasivnega objekta naredila energijsko aktivno zgradbo.

Poslovni objekti

PROTIM RŽIŠNIK&PERC, Poslovna cona A2, Šenčur

nagrade_277_5.jpg

Poslovni objekt CUBIS je bil zgrajen leta 2009 in ima 16.000 m2 uporabne in 8860 m2 ogrevane površine. Gradnja je armiranobetonska in montažna. Izolacija fasade je s kameno in stekleno volno ter polistirenskimi ploščami s toplotno prevodnostjo 0,188–0,266 W/m2K. Streha in tla so izolirani z materialom FIBRIRANxps, s toplotno prevodnostjo 0,133–0,317. Okna imajo toplotno prehodnost 1,1 W/m2K. Ogrevanje je urejeno s kondenzacijskimi kotli na zemeljski plin 4 x 100 kW z izkoristkom 109 %. Za pripravo tople vode je uporabljen 220-litrski električni bojler z močjo 44 kW.

Prezračevanje je urejeno s centralno prezračevalno napravo z rekuperacijo toplote odpadnega zraka. Hlajenje je s senčili in kombinirano s centralno napravo ter lokalnimi napravami. Na ravni strehi objekta je sončna elektrarna. Objekt ima centralno nadzorno napravo za nadzor razsvetljave, prezračevanja, gretja in senčil. Objekt ima pripravljeno inštalacijo za izkoriščanje deževnice.

Zgradba je zasnovana kompleksno, v nizkoenergijski tehnologiji, z dobro izrabo naravne svetlobe, prezračevanjem z rekuperacijo toplote odpadnega zraka, centralnim nadzornim sistemom za energetske sisteme in sončno elektrarno, kar je vsekakor zelo pohvalno. Ocenjujemo, da priprava tople vode z električnim bojlerjem ni najbolj primerna. Tudi postavitev fotonapetostnih modulov ni optimalna. Ker gre za nov objekt, bi morala biti sončna elektrarna zasnovana v bolj integrirani izvedbi, s čimer bi bolje izrabili razpoložljiv prostor in do trikrat večjo moč elektrarne.

Energijska sanacija stanovanjskih hiš

Prejeli smo eno samo prijavo. Kljub izvedbi številnih ukrepov v preteklih letih pa smo ocenili, da ni na taki stopnji, da bi prejela priznanje in bila drugim neposreden zgled. Iz razpisov Eko sklada v zadnjih nekaj letih je sicer razvidno, da se v Sloveniji izvaja vse več posamičnih ukrepov za učinkovito rabo (izolacija ovoja zgradb, zamenjave stavbnega pohištva, prezračevanje z rekuperacijo zraka, vgradnja termostatskih ventilov in optimizacija ogrevalnih sistemov) in vgradnjo naprav na obnovljive vire energije (solarni kolektorji za toplo vodo in ogrevanje, sončne elektrarne, kotli na lesno biomaso, toplotne črpalke), bistveno manj pa je celovitih sanacij objektov.

Nagrajeni objekti energetske sanacije dokazujejo, da je možno s pravilnim in celovitim pristopom bistveno zmanjšati rabo energije. Energetska sanacija obstoječih objektov, izraba energije iz obnovljivih virov in izgradnja novih objektov v pasivni in aktivni energijski gradnji bi morali postati izziv državi, podjetjem in posameznikom za postavitev razvojne strategije in spodbuditev izjemno velikega gospodarskega sektorja, ki bi ob ustreznih finančnih instrumentih, ozaveščanju, informiranju, izobraževanju, ustvarili veliko število novih kreativnih delavnih mest in lahko bistveno prispevali pri izhodu iz sedanje gospodarske krize.

Franko Nemac, ApE, d. o. o., predsednik
Vesna Črnilogar, Eko sklad j.s., članica
Dr. Peter Novak, Energotech, d. o. o., član
Dr. Sašo Medved, Fakulteta za strojništvo, član
Bojko Jerman, E-NETSI, d. o. o., član
Franci Dovč, Dnevnik, d. d., član
Miran Kump, Dnevnik, urednik priloge Moj dom