Slovenija se je kot članica Evropske unije obvezala k spodbujanju energetske učinkovitosti in varčevanju z energijo ter razvijanju novih in obnovljivih virov energije.
Evropski svet je leta 2007 sprejel ambiciozne cilje na področju energije in podnebnih sprememb do leta 2020: zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 20 odstotkov, ob ustreznih pogojih celo za 30 odstotkov, povečati delež obnovljive energije na 20 odstotkov in izboljšati energetsko učinkovitost za 20 odstotkov. Evropski parlament je stalno podpiral te cilje. Poleg tega je evropski svet sprejel dolgoročno zavezo za dekarbonizacijo, pri čemer naj bi EU in druge industrijske države zmanjšale svoje izpuste za od 80 do 95 odstotkov do leta 2050. (vir: Energija 2020 – Strategija za konkurenčno, trajnostno in zanesljivo oskrbo z energijo)
Termografija
Zakaj je termografija tako uporabna in koristna?
Je nekontaktna in zaznava na daljavo:
Termografija ne vpliva na objekt merjenja in tako ne spreminja njegove temperature. S termografijo le gledamo in merimo naravno sevanje, ki prihaja od merjenca.
Je dvodimenzionalna:
Na isti sliki lahko merimo temperaturo v dveh ali pa v stotih točkah ter jih primerjamo med seboj. Prav tako lahko merimo in primerjamo temperaturo na več različnih ploskvah, razmeščenih po isti sliki. Slika nam omogoča odličen pregled merjenega objekta. Pokaže, kje so težave ali kje so mesta, ki nas še posebno zanimajo.
Deluje v realnem času:
Snemanje v realnem času omogoča hiter pregled objektov. Delamo s hitrostjo svetlobe, saj se energija od merjenca giblje s svetlobno hitrostjo. Noben sevalec ne more uiti svojemu lastnemu sevanju in s sodobnimi termokamerami lahko posnamemo tudi zelo hitro gibajoče se objekte.
Prihranek časa in denarja
S termografijo v gradbeništvu si lahko prihranimo veliko časa in denarja. Nekontaktna in nedestruktivna metoda omogoča prikaz porazdelitve temperature na merjenih površinah. Tako lahko pregledamo celoten objekt tako zunaj kot znotraj. Z interpretiranjem prikaza toplotne kamere lahko hitro opazimo anomalije (toplotni mostovi, poškodovana ali slaba izolacija, pojav vlage, odkrivanje poškodb v sistemih s toplo vodo ipd.) in če je treba, izvedemo bolj podroben pregled ter analiziramo nastale termograme. Na podlagi dobljenih termogramov lahko ocenimo stanje objekta ter načrtujemo morebitne sanacije in izboljšave.
Zgodba o »dihanju« stavbe
To je samo mit, da stavbe potrebujejo razpoke in netesne stike, da bi »dihale naravno«. Takšna zamenjava zraka mnogokrat povzroča nenadzirane spremembe. Preveč ali premalo svežega zraka lahko vstopi ali izstopi v stavbo, in kar je še huje, onesnažen zrak in prah iz izolacije se mešata z zrakom v zaprtih prostorih. Stavbe je zato treba prezračevati s pogostim odpiranjem oken ali prek prezračevalnih sistemov.
»Nepredušnost« tako ne pomeni, da bi stavbo gradili absolutno zrakotesno, vendar se s tem lahko izognemo neželenemu uhajanju zraka v ovoj zgradbe. To je pomembno, saj lahko topel zrak uhaja iz stavbe skozi stike konstrukcij, kar posledično poveča stroške za energijo. Istočasno pa topel zrak transportira vlago. Ta se na zunanji strani zgradbe ohlaja in kondenzira.
Kondenzacija vode lahko povzroči hudo strukturno škodo in poškodbe v nosilnih konstrukcijah. Zunanji zrak z infiltriranjem v stavbo skozi netesna mesta v konstrukciji prenaša alergene in prašne delce v bivalni prostor ter s tem povzroča neugodne učinke na zdravje stanovalcev. Pravilno zasnovana zrakotesnost tako posledično zaščiti pred hudimi poškodbami konstrukcije, ki jih povzroči uhajanje toplega in vlažnega zraka skozi netesna mesta ovoja stavbe. Poleg tega se raven udobja bivanja v hiši dvigne, saj se zmanjšajo možnosti ventilacijskih izgub, ki pa lahko v določenih primerih celo presežejo transmisijske izgube. Z izgradnjo novih ali sanacijo obstoječih objektov s skrbno načrtovano zrakotesnostjo v skladu s priznanimi standardi pogosto dosežejo nizko porabo energije ali celo standard pasivnega objekta.
Ventilator, ki uravnava
Za izvajanje meritev se kalibriran ventilator BlowerDoor namesti na zunanja vrata ali okno stavbe. Vsa druga vrata in okna so zaprta. Vrata v notranjosti objekta ostanejo odprta. Kot je priznano pravilo tehnologije, se avtomatski postopek BlowerDoor izvaja v skladu s slovenskim standardom SIST EN 13829:2001. Skozi ventilator BlowerDoor se zrak iz objekta izsesa toliko, da se v stavbi neopazno ustvari negativen tlak (50 Pa). Med meritvijo lahko stanovalci ostanejo v stavbi, saj meritev ne povzroča neprijetnih občutkov. Če obstajajo netesni stiki v stavbnem ovoju, se bo zunanji zrak infiltriral v stavbo skozi njih. V primeru, da rezultati testiranja ne dosegajo dovoljenih rezultatov, se izvede skrben pregled objekta, pri katerem s pomočjo termografske kamere lociramo in z merilnikom hitrosti zračnih tokov (anemometer) ovrednotimo uhajanje zraka.
Danes se v praksi kaže, da čim bolj gremo proti pasivni gradnji, tem bolj je zrakotesnost pomembna, saj se upošteva kot eden izmed dejavnikov pri izračunu porabe energije načrtovanega objekta kot tudi zasnovi in projektiranju strojnih inštalacij. Pri gradnji objekta je treba predvideno zrakotesnost tudi doseči (s pravilnim načrtovanjem zrakotesnega ovoja in še skrbnejšo gradnjo).
Energetska izkaznica
Energetska izkaznica stavbe je dokument, ki podaja najpomembnejše kazalnike rabe energije v stavbi. Ločimo dve vrsti energetske izkaznice, to je računsko, ki se jo izda za novozgrajene stavbe in obstoječe stanovanjske stavbe, ter merjeno energetsko izkaznico, ki se jo izda za obstoječe nestanovanjske stavbe. Bistvena razlika med obema je, da so za računsko energetsko izkaznico podlaga standardni pogoji, tako poda rabo energije za funkcioniranje stavbe pri standardnih pogojih, medtem ko je za merjeno energetsko izkaznico podlaga dejanska poraba energije in tako poda rabo energije za funkcioniranje stavbe trenutnega uporabnika.
Obstoječe stanovanjske in novozgrajene stavbe bodo razvrščene v razrede od A do G energetske učinkovitosti. Na izkaznici bodo tudi priporočila za izboljšavo energetske učinkovitosti. Izkaznica novozgrajene stavbe mora izkazovati izpolnjevanje zahtev Pravilnika o energetski učinkovitosti stavb.
Za obstoječe nestanovanjske stavbe pa bo podana končna energija, namenjena pretvorbi v toploto, tudi na merjeni energetski izkaznici bodo priporočila za izboljšavo. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor vodi register izdanih energetskih izkaznic, ki je javen in povezan s katastrom stavb. Veljavnost izkaznice je deset let. Ob spremembi energijske učinkovitosti stavbe se lahko izda novo energetsko izkaznico, posamezna stavba ali njen del pa ne more imeti dveh ali več veljavnih energetskih izkaznic.
Osnovni namen energetske izkaznice stavbe je informiranje kupca oziroma najemnika stavbe o njeni energetski učinkovitosti, posredno o pričakovani višini stroška za energijo in o morebitnih naložbah, potrebnih za energijsko posodobitev stavbe in naprav v njej.
Lastnik stavbe ali njenega posameznega dela mora pri njeni prodaji ali oddaji v najem kupcu oziroma najemniku najpozneje pred sklenitvijo pogodbe predložiti veljavno energetsko izkaznico stavbe ali njenega posameznega dela. Investitor novozgrajene stavbe mora energetsko izkaznico pridobiti pred vložitvijo zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja. Za nekatere stavbe mora upravljavec stavbe veljavno energetsko izkaznico namestiti na vidno mesto.
Po osnutku energetskega zakona – E je rok za izdajo prvih izkaznic 1. januarja 2013, za obstoječe stavbe, zgrajene do leta 1980, najpozneje do leta 2015 in zgrajene po letu 1980 najpozneje do leta 2030. Nekatere stavbe so izvzete iz certificiranja, na primer kulturni spomeniki, stavbe za obredne in verske dejavnosti, začasne stavbe, industrijske stavbe, delavnice in nestanovanjske kmetijske stavbe ter samostojne stavbe ali deli stavb z uporabno površino, manjšo od 50 kvadratnih metrov. Lastnik stavbe pridobi energetsko izkaznico z vlogo pooblaščenemu izdajatelju, izdelal pa jo bo neodvisni strokovnjak, ki ima veljavno licenco za izdelavo energetske izkaznice. Naročnik energetske izkaznice mora neodvisnemu strokovnjaku, ki bo izdelal energetsko izkaznico, dati na volje vse potrebne podatke, projektno in tehnično dokumentacijo ter mu omogočiti vstop in ogled stavbe.
Potrebni podatki so predvsem vrsta in debelina materiala v stavbnem ovoju, dimenzije stavbe, vrsta in način ogrevanja, hlajenja, priprave tople vode ter razsvetljava.
Cena energetske izkaznice je sestavljena iz stroška izdelave energetske izkaznice izdajatelja in prispevka za izdajo energetske izkaznice, ki je odvisen od namembnosti, velikosti stavbe in števila posameznih enot stavbe ter jo podrobneje določi vlada.
