Pluta
Pluta je lubje hrasta plutovca, ki raste predvsem v sredozemskem pasu. Celične stene so težko prepustne zaradi suberina, masti podobne snovi, zato preprečujejo izgubo vode. Za odstranitev lubja z drevesa hrasta plutovca, ki raste v Španiji, južni Italiji in severni Afriki, ni treba posekati debla, niti ga poškodovati. Prvo lupljenje se izvede na približno 25 let starem drevesu, vsakih osem do devet let pa je lubje znova zrelo in se ga lahko spet odstrani.
Pluta je kot talna ali stenska obloga poznana že dalj časa, uporablja se tudi kot izolacijski material. Pomembno je tudi to, da gre za popolnoma naraven material. V preteklosti so bile na trgu plošče, ki so bile narejene samo iz plute in potem se jih je lepilo na podlage ter lakiralo. S sistemom velikih plošč na posebni podlagi so proizvajalci ponudili trgu zanimivo in uporabno talno oblogo. Plošča je narejena tako kot plošče laminatnih podov, debela je 11 milimetrov, zgornja plast je iz plute. Celotna plošča je sestavljena iz treh slojev. Najprej je plast plutovine (1,2 mm), sledita nosilna plošča HDF in zgornja plast plute debeline tri milimetre. Prednosti plute na ploščah so večja odpornost proti obrabi (zaradi zaščite in trdnega nosilnega sloja), že po svoji naravi pa je izjemno topla in elastična ter enostavna za vzdrževanje. Njena prednost je tudi antistatičnost (niso vsi laminatni podi antistatični). Pluta na ploščah HDF je primerna tudi za oblaganje tal s talnim gretjem, predvsem je to talna obloga brez škodljivih primesi, ekološko neoporečna in primerna za ljudi z alergijami. Polaganje plošč v sistemu klik je dokaj enostavno in se ga ob dobrih navodilih in spretnosti lahko lotite tudi sami.
Linolej
Linolej je bil v preteklosti zelo priljubljen za različne kuhinje in javne ustanove, potem pa so ga izpodrinile talne obloge iz PVC. Pravzaprav se je na to naravno talno oblogo popolnoma pozabilo in marsikdo je prepričan, da je to plastična obloga, kar pa je zgrešeno mišljenje. Linolej je popolnoma naravna talna obloga.
Linolej proizvajajo že več kot sto let. Večina sestavin je naravnih, obnovljivih surovin, kar daje linoleju tudi z ekološkega vidika status posebne talne obloge. Narejen je iz lanenega olja, zmletih ostankov plute, lesa, apnenca, smole in naravnih barvnih pigmentov. Maso nanesejo na nosilno podlago iz jute. Nekdaj je bil na trgu linolej v rolah, sodobni pa je prilepljen na ploščah. Linolej je danes največkrat prilepljen na nosilno podlago iz jute ali 6,8 mm debelo ploščo HDF, pod katero je še 1,2 mm debela podloga iz plute. Plošče merijo 915 krat 305 krat 11 mm in se spajajo s suhomontažnim sistemom klik, kar zagotavlja hitro in enostavno polaganje.
Linolej je po prepričanju strokovnjakov ena najboljših talnih oblog za talno ogrevanje, pri montaži ni smradu ali lakiranja, vzdrževanje je enostavno, predvsem pa je to ekološka talna obloga, ki so jo preizkusile že naše babice na tako rekoč sodobni podlagi. Poleg vsega je linolej na voljo v številnih barvnih vzorcih, kar omogoča tudi zelo zanimive kombinacije barv tal.
Laminat
Klasičnemu lesenemu parketu je najprej začel konkurirati laminat, ki je v stanovanje prinesel številne prednosti predvsem glede hitrosti polaganja in tudi cene. Nekoliko pozneje se je tem izdelkom na trgu pridružil gotovi parket, zaradi vse širše ponudbe pa se zadnja leta o laminatu govori nekoliko manj, čeprav je postala ta talna obloga stalnica naših domov.
Laminat ohranja svoj položaj, številne začetne slabosti, ki so jih uporabniki prepoznali predvsem v prevelikem odmevanju ob hoji po njih in v občasnem pojavu statične elektrike, so večinoma odpravljene. Laminat je cenovno privlačnejši, ena od prednosti – čeprav samo tako imenovanega klik laminata – pa je tudi ta, da lahko to talno oblogo ob selitvi vzamemo s seboj.
Laminat je večplastna končno izdelana talna obloga. Zaščitena je z umetnimi smolami, ki s toplotno obdelavo dobijo trdnostne lastnosti. Sloje toplotno obdelajo in stisnejo s silo najmanj 5 Mn/m². Glavne sestavne plasti so najmanj štiri: nosilni sloj iz iglavcev ali različnih lesnih in ivernih plošč, lepilo, dekoracija iz papirja in zaščita iz toplotno obdelanih umetnih smol. Prednost laminata je tudi ta, da je celotna obloga zelo tanka (približno od 7 do 8 mm), zato je laminat idealna rešitev pri obnovi stanovanja in polaganju na že obstoječe obloge. Gre za tako imenovano izgotovljeno talno oblogo, kar pomeni, da jo je treba samo položiti in ne potrebuje posebne obdelave, na primer lakiranja, kot parket. Prednosti laminata so zagotovo tudi preprosto čiščenje in neobčutljivost, enostavno polaganje, poleg tega pa ne povzroča alergij. Laminat je glede na tip sicer različno, ampak še vedno dokaj odporen proti obrabi, udarcem, svetlobi, madežem, celo cigaretnim ogorkom, praskam in tudi vlagi, ne pa tudi proti vodi.
Najpomembnejše zahteve pri polaganju laminata so, da mora biti talna obloga v prostoru vsaj 48 ur pred polaganjem, da se klimatizira. Sobna temperatura ob polaganju naj bo vsaj 18 stopinj Celzija, temperatura površine za polaganje pa najmanj 15 stopinj, relativna zračna vlažnost naj ne presega 65 odstotkov.
Polaganje
Laminat lahko polagamo na različne podlage – cementne, anhidritne, magnezitne ali ogrevani estrih, slepe pode, na podlage iz lesa, keramike, kamna, linoleja, plute ali PVC, odsvetujemo pa polaganje na tekstilne talne obloge. Vlažnost cementnega estriha naj bo največ 2 odstotka, anhidritnega pa največ 0,5 odstotka. Pri ogrevanih estrihih morajo biti cevi z ogrevalno vodo dobro izolirane in najmanj 3 cm pod površino estriha.
Podlaga za polaganje mora biti suha, čista, trdna in ravna. Ob polaganju na mineralne estrihe najprej položimo folijo za zaščito pred vlago (najmanj 0,2 mm debela PE-folija). Ta naj se na stikih prekriva vsaj 20 cm, poleg tega jo zlepimo. Pri polaganju na leseno podlago PE-folije ni treba uporabiti.
PE-folijo in folijo za zvočno zaščito položimo v isti smeri kot pozneje laminatne deske. Pri tihem laminatnem podu (S.A.S.) ni treba položiti nobene dodatne zvočne izolacije. Proizvajalci priporočajo pri polaganju uporabo tesnilne mase, na intenzivno obremenjenih in pohodnih mestih pa laminat po spojih zlepimo.
Ob polaganju, kar lahko naredimo tudi sami (navodila so praviloma priložena škatlam z deskami), bodimo pozorni na to, da pustimo ob zidu dovolj dilatacije za širjenje laminata, ki je še vedno lesena talna obloga, ki se krči in razteza oziroma diha. Dilatacija ob steni mora biti široka od 12 do 15 mm.
Klik
Laminat lahko polagamo tudi plavajoče s tako imenovanim sistemom klik. To pomeni, da stikov ne lepimo, zato je polaganje zelo enostavno. Pero in utor laminata se pri montaži stakneta in ustvarita brezhiben stik, čeprav ne uporabimo lepila. Rež, ki lahko nastanejo pri namestitvi laminata, ki ga na stikih lepimo, tako rekoč ni. Prednost klik laminatov je v tem, da lahko po podu hodimo takoj po polaganju. Tudi polaganje poteka hitreje, pa še čistejše je, ker ne uporabljamo lepil. Oblika peresa in utora ter obdelava materiala pripomoreta k boljši odpornosti laminata proti vlagi. Tak pod je odlična rešitev tudi za stanovanje, ki ga nameravamo zamenjati, saj lahko laminat preprosto odstranimo in ga položimo v novem stanovanju. Isti laminat lahko polagamo do trikrat.