Drevesa ali grmovnice nam ne rodijo le užitnih sadežev, temveč so tudi lepi za oko in spomladi poženejo čudovite cvetove. Kar pomislite na jablano: spomladi so njeni izjemno dišeči cvetovi paša za oči in čebele, jeseni pa nas vabi z mikavno obarvanimi rdečimi sadeži. Skozi vso sezono se bohoti močno zeleno listje – kot živa meja iz sadnega drevja ali nam pred hišo daje senco. V sadovnjak sodi tudi jagodičevje. Poleg rdečega, črnega in belega ribeza, zelenih, rumenih in rdečih kosmulj so zelo priljubljene maline, robide in jagode. V dovolj velikih vrtovih lahko zasadite tudi bezeg, borovnice, vinsko trto in druge grmovnice, ki rodijo sadeže.
Pečkato in koščičasto sadje
Pri izbiri sadnih rastlin moramo v prvi vrsti upoštevati, kakšne pogoje jim lahko nudimo, in šele nato slediti željam. Če leži vrt na primer na senčni severni legi, smo pri izbiri omejeni. Vinska trta, breskve in hruške potrebujejo veliko sonca, da lahko sadeži dozorijo. Jablane, višnje in jagodičevje potrebujejo manj sonca – vseeno pa najbolje uspevajo na sončni legi.
Izberite najprimernejše rastline za razpoložljiv prostor in jih pravilno porazdelite. Upoštevajte razlike med posameznimi sortami. Sorte jablane Kokosova oranžna reneta je tako primerna le za sončno lego. Sorta Boskop pa se zadovoljivo razvija tudi na manj ugodnih rastiščih. Število rastlin moramo omejiti glede na velikost razpoložljive površine. Prst naj bo čim globlja, čim bogatejša s hranljivimi snovmi in vodnata. Seveda pa obstoječe razmere pogosto ne nudijo najboljših pogojev, zato jih je potrebno pred saditvijo ali ob njej izboljšati. Optimalni pogoji na rastišču so bistvenega pomena za vitalnost in ohranjanje zdravja sadnih rastlin.
Jagodičevje
Jagodičevje je glede rastišča manj zahtevno kot pečkarji in koščičarji. Vzrok za to je že v velikosti, saj jagodičevje zavzame le malo prostora, poleg tega pa raste tudi na manj dostopnih ali manj ugodnih mestih, kot so vrzeli pod drevjem. Tako lahko npr. na nasipe nasadite robidovje. Malinjak lahko služi kot podrast pod skupino dreves, jagodnjak pa se kot preproga razrašča celo pod redkejšo živo mejo.
Po knjigi »Moj sanjski vrt: Sadovnjak«, DZS