Zgodaj čez mejo. Študij na Berkleeju mu je že pred leti predlagal odlični ameriški jazzovski vibrafonist Gary Burton, pri katerem je obiskoval zasebne ure in sta še vedno v rednih stikih; tudi sam je tam študiral in poučeval. A najprej je bilo treba zaključiti celovški konservatorij in gimnazijo v Slovenj Gradcu, kamor je hodil vzporedno, to pa je pomenilo, da je vsak teden potoval čez mejo. Zdaj je relacija seveda še daljša, domači ga prihodnjič pričakujejo šele enkrat junija. Okus po tujini je okusil tudi na študentski izmenjavi v okviru programa Erasmus, na Inštitutu za jazz v Berlinu je delal z ameriškim jazzovskim tolkalcem Davidom Friedmanom.

Finančna podpora. Na Berklee je prišel prek avdicije, opravil pa jo je tako dobro, da si je prislužil polno šolnino za celoten štiriletni študij. »Nekako sem upal na to, kajti vsi stroški, povezani s študijem in bivanjem, so zelo visoki.« Ima tudi štipendijo našega ministrstva za kulturo. Na Berkleeju šele z jesenjo 2015 uvajajo podiplomski študij, ravno prav, če bo o njem na istem kolidžu razmišljal tudi sam.

Z veliko predznanja. »Nedvomno je to sanjska, pravijo celo najboljša šola za jazz na svetu, od marsikoga sem slišal o njej z veliko začetnico. Ne vem pa, koliko je sicer elitna, saj vsako leto sprejmejo veliko število glasbenikov z različno stopnjo predznanja, z različnimi zanimanji za stile in področja glasbe,« ugotavlja. Sam se ravno noče hvaliti, pa zato mi povejmo, da se je na avdiciji izkazal odlično ter na področju harmonije in treninga sluha preskočil predmetnik kar na četrto, najvišjo stopnjo. »Prihraniš si čas in kredite, saj si lahko na ta račun izbereš potem kakšne druge predmete, ki te zanimajo. Se splača, temu rečejo 'advanced placement', nekakšno napredovanje, ki si ga prislužiš s svojim predznanjem,« še pravi mladi glasbenik.

Vibrafonski svet. »Vibrafonski svet je tako majhen, da se med seboj glasbeniki poznajo; že vnaprej sem vedel, h katerim profesorjem prihajam, zato ni bilo nobenega presenečenja,« pravi Jamnik. Ta hip je pri profesorju Edu Saindonu, prejšnji semester je bil pri Davu Samuelsu, dobitniku grammyja in tudi gostu letošnjega žalskega BUMfesta, sicer pa jazz vibrafon na tem kolidžu poučujeta še dva profesorja. »Profesorjev ni ravno veliko, obstaja pa možnost, da vsak semester zamenjaš profesorja, kar je dobro, saj tako prideš v stik z več ljudmi in lahko več odneseš od študija.«

Koncertni Boston. Jazzovska scena v Bostonu brbota, zagotavlja Jamnik, že zaradi fakultete v to mesto zaide marsikateri glasbenik. Študentov je kar 4500, med njimi tudi peščica Slovencev. Sicer pa ima v Bostonu še ena akademija jazz oddelek. Kar nekaj je zanimivih jazzovskih klubov, blizu šole pa je tudi Simfonična dvorana Bostonskega simfoničnega orkestra, kjer imajo študentje na večino koncertov vstop praktično zastonj.

Klasika in jazz. Jamnikova osnovna glasbena izobrazba je klasična, včasih je pogosto nastopil tudi kot klasični vibrafonist, »in te izkušnje so bile super, dejstvo pa je, da vibrafona v klasični glasbi ni zelo veliko, ker je mlad inštrument, pa tudi zato, ker so ga jazzovski glasbeniki prvi posvojili«, ugotavlja. Za vibrafon so poprijeli glasbeniki, ki so prej igrali ksilofon, nekateri jazzovski bobnarji in pianisti, pozneje pa je vibrafon prišel tudi v tolkalno sekcijo orkestrov. Klasična literatura za vibrafon je že bila pod vplivom nekih avantgardnih tokov ali popularne glasbe, v jazzu pa ta inštrument dejansko polno živi.

Čudežni deček. Vid Jamnik je začel koncertirati ob velikanih jazza še kot kratkohlačnik, danes bi lahko rekli, da je mladenič z zavidljivo koncertno kilometrino. Jimmy Cobb, Boško Petrović Trio, Georgie Fame, Stefan Milenković, Simone Zanchini, David Gazarov, Gianni Basso, Howard Curtis, Duško Gojković, Rob Bargad, Arthur Lipner. Sploh legendarnemu hrvaškemu vibrafonistu Bošku Petroviću je mladi Vid zelo prirasel k srcu, ko je prišel prvič k njemu na poletno šolo v Grožnjan. V njem je prepoznal čudežnega dečka in ga med drugim spajdašil še z enim čudežnim dečkom, violinistom Milenkovićem, s katerim sta skupaj igrala na klasičnem jam sessionu v zagrebškem BP Clubu. »Pravzaprav te pozornosti nikoli nisem čutil kot breme, niti niso v takšnih izjavah pretiravali, morda več o tem govorijo v zadnjem času, rekel pa bi, da se s to oznako ne strinjam. Mozart je bil res čudežni deček, že pri rosnih letih je ustvaril genialni opus, jaz pa sem moral čisto normalno vaditi in delati. Pred vstopom v glasbeno šolo sploh nisem imel posebne želje ali talenta, v bistvu je bila to mamina ideja.« V družini niso glasbeniki, res pa eden od dedkov igra harmoniko v svoje veselje, oče pa organizira jazzovske koncerte v klubu Kompleks na Ravnah na Koroškem, ki je v zadnjih letih postal stičišče tovrstne kreative v tem delu Slovenije.

Lastne zasedbe. Vid Jamnik je že zgodaj sestavil svoj jazz trio, ki je potem prerasel v kvartet, poleg tega kvarteta pa ima še enega, mednarodnega. Nekaj manj se ta hip seveda družijo, ker je na študiju v ZDA, imajo pa poleti že predvidene nekatere koncerte. Vid Jamnik International Quartet je nastal šele lani, to je bila ideja hrvaškega kitarista Ratka Zjače, Jamnikov prvi »slovenski« kvartet, čeravno je v njem tudi avstrijski tolkalec Bernd Reiter, pa deluje že nekaj let in so tik pred izdajo svojega prvega cedeja. O svežem kvartetu razmišlja tudi zdaj na Berkleeju, povezal bi rad študente iz Evrope, da bi potem lahko koncertirali tudi na stari celini. Druži se še v kvintetu s kitaristom ter v duetu s pianistom.

Avtorska glasba in interpretacija. Jamnikove zasedbe so se uveljavile na področju jazzovskih standardov, čedalje večji pomen pa ima tudi avtorska glasba. Napisal je že nekaj skladb. »Zavedati sem se začel pomena tega, da ustvarjaš avtorsko glasbo. Z zasedbami v ZDA, pa tudi z mojim mednarodnim kvartetom večinoma igramo avtorsko glasbo. Kar se tiče interpretacije neavtorske glasbe, pa bistvo skladbe najbolje spoznavam skozi poslušanje različnih interpretacij; bolje je poslušati kot zgolj brati note, vsaj v jazzu je tako. Dejstvo pa je, da kar si skozi poslušanje na neki način asimiliral, kar ti je všeč, se bo slej ali prej v novi preobleki izrazilo tudi v avtorski glasbi.«