Letos naj bi število dovolilnic podvojili

Kočevska občina je sistem pobiranja sečnih ostankov v svojih gozdovih vzpostavila po več kot enoletnem opozarjanju nekaterih občinskih svetnikov. A se ta ni prijel iz več razlogov. Občina od jeseni, ko je uvedla sistem pobiranja sečnih ostankov, ni posekala veliko svojega gozda, koncesionarja za upravljanje z državnim gozdom pa pri projektu pobiranja sečnih ostankov nočeta sodelovati. Tudi tisti občani, ki so dobili dovolilnice, pa v občinskih gozdovih niso pobrali veliko lesa, saj je vsak za trideset evrov dobil le od 10 do 20 kubičnih metrov lesa.

»Takoj ko bomo zaključili posek na preostalih občinskih zemljiščih, bomo izdali nove dovolilnice,« je pojasnil kočevski župan Vladimir Prebilič in dodal, da pri tem upoštevajo vrstni red čakajočih. Ta je oblikovan na podlagi časa vložitve vloge in izbranega območja. Prosilci so namreč imeli možnost izbire območja, kjer so želeli pobrati sečne ostanke. Prebilič sicer zagotavlja, da bo letos sečne ostanke zagotovo dobilo vsaj enkrat več občanov, da pa občini ni uspelo doseči soglasja s podjetjema Grča in Snežnik, ki imata koncesijo za gospodarjenje v državnih gozdovih. »Nobeno od podjetij ideji ni naklonjeno, menda tudi zaradi negativnih izkušenj. Obe podjetji imata izkušnje s krajami v gozdu, zato koncesionarja za zdaj ne razmišljata o tem, da bi ponovno uvedla pobiranje sečnih ostankov.«

V državnih gozdovih se zatika

A ravno Grča in Snežnik letno posekata okoli 250.000 kubičnih metrov lesa. Podjetji imata koncesijo za gospodarjenje z državnim gozdom, ki ga sicer upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Občina Kočevje ima v lasti devet odstotkov kočevskega gozda, osem odstotkov je v zasebni lasti. »Ugotavljamo, da v kočevskih gozdovih ostane od 20.000 do 25.000 kubičnih metrov lesne mase, ki ni zanimiva za koncesionarja oziroma lastnika, bi pa prišla še kako prav občanom za kurjavo,« pojasnjuje kočevski svetnik Zlatko Ficko. »Od redne sečnje ostane okoli ena četrtina lesnih ostankov,« še trdi Ficko, sicer zaposlen na Zavodu za gozdove Slovenije. Če bi sklad zakonsko uredil to področje in prisilil koncesionarja, da morata uvesti sistem sečnje na listke, bi se z ostanki lahko grelo od 200 do 300 gospodinjstev.

A vodja oddelka za prostor, investicije, gospodarske javne službe in premoženjske zadeve na občini Kočevje Nejc Zemljak opozarja na še eno težavo: ko vlagatelj dobi dovolilnico za pobiranje sečnih ostankov, mu revirni gozdar pokaže, kje ti ležijo. »Sečni ostanki največkrat ležijo ob gozdnih vlakah, do katerih je mogoče priti le s traktorjem. Vprašanje je, ali se občanu splača najeti nekoga, ki mu bo ostanke pripeljal do doma, ali ne. Poleg tega opažamo, da izvajalci sečenj poberejo iz gozda vse, kar jim pride prav, tako da v gozdu ostane le malo.«