Minuli petek so v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma odprli razstavo 100 let v dobro dediščine, s katero je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) še enkrat in bolj celostno obeležil stoletnico organizirane spomeniškovarstvene dejavnosti na Slovenskem – leta 1913 je bil namreč v Ljubljani ustanovljen Spomeniški urad za Kranjsko, jubileju pa je bilo posvečeno vse preteklo leto. Z razstavo želijo po besedah generalne direktorice ZVKDS Jelke Pirkovič javnosti približati različne naloge, pristope in rezultate, a tudi razvejano organizacijsko shemo zavoda.
Postavitev ponuja na ogled nabor s 40 razstav, ki so jih ob 100-letnici organiziranega varstva kulturne dediščine pri nas pripravile območne enote zavoda v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu in Piranu; nekatere od njih so, kot je dejal koordinator razstave, sicer vodja območne enote Novo mesto Robert Peskar, ob tem praznovale tudi svoje jubileje – enote Kranj, Nova Gorica in Celje so zaznamovale 50-letnico delovanja, novomeška enota pa 30-letnico. Pri postavitvi razstave so se znašli pred dilemo, ali razstavljeno gradivo poenotiti ali ga pustiti v njegovi raznolikosti; na koncu so se odločili za drugo možnost, ki po Peskarjevem mnenju zrcali različne likovne pristope. Kot je poudarila Pirkovičeva, je dejavnost ZVKDS ljudem blizu, saj skoraj »ni slovenskega kraja, v katerem ne bi bilo vsaj nekaj objektov kulturnega pomena«.
Razstavo, ki ponuja izbor le najpomembnejših projektov, uvaja predstavitev zgodovine zavoda za varstvo kulturne dediščine in njegovega poslanstva. Predstavljeni so restavratorski center, območne enote zavoda ter center za preventivno arheologijo, posebej predstavljajo tudi založniško dejavnost zavoda, na ogled pa je tudi film, ki so ga pripravili v celjski enoti. Vodja restavratorskega centra Jernej Hudolin je opozoril še na nekatere večje predstavljene restavratorske projekte, kot so restavriranje Tintorettove slike sv. Miklavža iz kapiteljske cerkve v Novem mestu in baročne poslikave slikarja Michaela Rainwaldta v cerkvi sv. Vida v Preserju pod Krimom, snemanje koptskih fresk v egiptovski in sudanski Nubiji, izdelava konservatorskega načrta v Piranu ter arheološka projekta Emonska hiša in Zgodnjekrščansko središče.
Na petkovem odprtju je delovanje ZVKDS še podrobneje predstavila generalna konservatorka Daniela Tomšič: zavod sestavljata dve glavni organizacijski enoti, služba za kulturno dediščino in center za konservatorstvo, znotraj katerega delujeta restavratorski center in center za preventivno arheologijo. Delo zavoda zajema vse od prepoznavanja, preučevanja do prezentacije tiste dediščine, ki ima za kulturo in pa družbo kot celoto določen pomen. Zavod združuje različne strokovnjake, od arheologov, umetnostnih zgodovinarjev in etnologov do restavratorjev različnih profilov, strokovnjakov naravoslovnih znanosti in dokumentaristov.
