A če smo se skozi leta, vsaj naše izkušnje so take, navadili vsaj tu in tam komu prepustiti prednost, ga spustiti predse, ko se skuša vključiti v promet, se navadili vožnje skozi vedno bolj množična krožna križišča in še kaj, nas je v zadnjem času »okužila« nova vozniška bolezen. In zdi se, da je njen izvor kar pri nas, saj jo onkraj naših meja opazimo precej redkeje, imenuje pa se vožnja po levem pasu na avtocestah. Levi pas na avtocestah se namreč drugače imenuje tudi prehitevalni pas in je že z imenom dovolj zgovoren sam po sebi. Pri nas pa je prehitevalni pas v zadnjih letih dejansko postal kar vozni. Nad tem se sicer vedno pogosteje in vedno glasneje pritožuje vedno več voznikov, a zdi se, da tudi ti počno natanko enako: kakor hitro se vključijo na avtocesto, se namreč pomaknejo na prehitevalni pas in tam nadaljujejo vožnjo. In tako pridemo do svojevrstnega absurda, ko je desni, vozni pas tako rekoč prazen, na levem, prehitevalnem, pa vlada silna gneča, v kateri se po avtocesti vozimo celo precej počasneje od predpisane hitrosti. Še enkrat: na prehitevalnem pasu!

Čeprav je za tovrstno početje predpisana tudi kazen 150 evrov, nismo zasledili, da bi se kdo pritoževal, da bi ga policija zaradi tega oglobila. Kar pomeni, da to, če že, očitno počne zelo redko. Pa bi morda morala pogosteje. Še bolje pa bi bilo, če jim razloga za to sploh ne bi dali. Za kar pa bo v tem trenutku potrebna že kar drastična sprememba vozniških navad na avtocestah. In najbolje, da vsak, kar je v tem trenutku že kar večina, ki to počne, začne pri sebi.