Časi niso lahki, vsak evro je treba nekajkrat obrniti, preden ga damo iz žepa. Avtomobil je že zaradi svoje narave, ker enostavno mora biti, svojevrsten strošek. Drag je nakup, drago je vzdrževanje, draga je tudi vožnja sama po sebi. In zakaj ne bi potem varčevali tam, kjer lahko? Recimo pri porabi goriva. Cene goriva so iz tedna v teden višje in nič kaj ceneje ne bo, zato se še kako splača pogledati, kje bi tukaj lahko privarčevali kakšen evro. Ker je konec koncev to odvisno tudi od glave in nog posameznega voznika, na pomoč pa mu lahko priskoči tudi sodobna tehnologija. A pojdimo lepo po vrsti.

Ni nujno, da varčno pomeni počasi

Kaj sploh je varčna vožnja? To ni nekaj, o čemer se lahko govori, »zgodi« pa se samo od sebe. »Varčna vožnja je varčevanje z načinom vožnje. Zmotno je mišljenje, da je varčna vožnja tudi počasna, saj to še zdaleč ni nujno. Pred časom smo opravili tečaj varčne vožnje z dostavljalci, ki so tečaj opravili s kombiniranimi vozili. Prevozili so 25 kilometrov dolgo pot z različnimi trasami, od regionalnih cest, avtoceste do mestne vožnje. Najprej so jo vozniki prepeljali s svojim načinom vožnje, inštruktorji pa smo opazovali in zabeležili rezultate. Nato smo izvedli predavanje, po tem pa prepeljali isto traso ob enaki uri z istim voznikom, tudi pogoji so bili enaki. Rezultati so bili osupljivi. V povprečju so privarčevali več kot 20 odstotkov, traso pa so večinoma prevozili celo hitreje. Od 25 voznikov sta imela le dva minuto daljši čas,« je povedal Mitja Holynski z Akademije dobre vožnje.

Po njegovem mnenju je delež voznikovega vpliva na porabo zelo velik, pri ustrezno vzdrževanem vozilu seveda, takem, ki ima ustrezno napolnjene pnevmatike in še kaj. »Že samo z bolj predvidljivo vožnjo lahko naredimo veliko. Takrat, ko imamo v prestavi in avto zavira z motorjem, je poraba nič litrov, pri zaviranju v prostem teku pa je poraba okoli 0,7 litra,« dodaja Holynski. Navade slovenskih voznikov so po mnenju Holyinskega take, da še niso vsi dojeli, da je mogoče varčevati tudi z vožnjo. A se to kar hitro spreminja. »Po pogovorih sodeč večina voznikov ne nadzira porabe, zato tudi niso pozorni na varčno vožnjo. Pri omejitvi 60 km/h lahko vozimo v šesti ali tretji prestavi, vendar je pri porabi velika razlika. Največje napake, ki jih lahko vozniki delajo, so neprestano prestavljanje. Potratno v našem žargonu pomeni 'na glas in počasi'. To pomeni v nižji prestavi, z visokimi vrtljaji, pri nizki hitrosti. Zato bi veljalo razmisliti, da bi pri semaforju pospeševali s tremi četrtinami moči motorja, torej hitro doseči dovoljeno hitrost in jo nato z 'nič' plina ohranjati. V praksi lahko vsak voznik preveri, kako malo je treba dodajati plin za ohranjanje hitrosti.«

Tehnologija ni vsemogočna

Po besedah strokovnjakov, ki spremljajo razvoj trga v Sloveniji, naj bi bil povprečen slovenski kupec še vedno precej zadržan pri nakupu vozil s tehnologijo, ki varčuje pri porabi, in za njo še ni pripravljen plačati več kot za običajno primerljivo vozilo. »Razlog tiči v dejstvu, da določena tehnologija na vozilu podraži samo vozilo, prihranek pri gorivu pa ne odtehta večje začetne cene vozila. Poleg tega je davčna zakonodaja glede izpuhov CO2 v Sloveniji 'milejša' kot v nekaterih evropskih državah, zato nižji izpuh ne prinaša bistvenega prihranka pri registraciji vozila in ne spodbuja nakupa, ampak kaznuje tiste z višjim,« pravi Gregor Draksler, direktor marketinga pri podjetju Peugeot Slovenija. A sodobna tehnologija danes napreduje z velikimi koraki, vse pa je usmerjeno v to, da so motorji in avtomobili na splošno varčni že sami po sebi. »V prihodnosti bodo še bolj v ospredju trendi pri zmanjševanju motornih sklopov s tehnologijo turbopolnilnikov, hibridnih motornih sistemov ter alternativnih goriv, ki so cenejša in bolj dostopna kot naftni agregati. Druga smer, ki jo proizvajalci ubirajo, je znižanje življenjskih stroškov vozila ter trpežnost sestavnih delov. Življenjski stroški vozila so namreč drugi vidik 'porabe', saj je vzdrževanje strošek, ki ga mnogi vozniki ne predvidijo ob nakupu in ga je izjemno težko napovedati predvsem pri rabljenih vozilih. Vse premalo se zavedamo, da cena vozila vključuje tudi vzdrževanje v času lastništva in ne samo nakupno maloprodajno vrednost,« pa pravi Uroš Mihelčič, produktni specialist pri Summit motors Ljubljana.

Draksler ob tem dodaja, da so sistemi, na primer start&stop, zmanjšanje števila valjev (vedno bolj so priljubljeni 3-valjni motorji), zmanjševanje delovne prostornine motorja, krmiljenje ventilov tako na sesalni kot izpušni strani motorja, zmanjševanje trenja v samem motorju z obdelavo drsnih površin, teflonske prevleke delov motorja, prisilno polnjenje, zobati jermen v oljni kopeli in ne nazadnje zmanjševanje teže samega avtomobila, del strategije zmanjševanja porabe. »Sistem stop&start pripomore k zmanjšanju porabe goriva v prometnih zastojih od 20 do 30 odstotkov, pri vožnji po naselju pa med 6 in 10 odstotki. A ne glede na vse to mora voznik narediti svoje, tehnologija ne more 'pokriti' vseh njegovih napak,« še meni Draksler.

Goriva se proda več

Napak, ki povečujejo porabo, pa je lahko kar nekaj, recimo odprta okna na vozilu, sunkovito pospeševanje in zaviranje, naloženi predmeti, ki po nepotrebnem povečujejo težo vozila, stalno nameščeni strešni prtljažniki, ki povečujejo upor, stalna namestitev strešnega kovčka in še bi lahko naštevali. Poraba goriva pa je še kako del poslovanja naftnih družb, tudi Petrola. Aleksander Salkič iz Petrolovega korporativnega komuniciranja je ob tem povedal, da so v prvih devetih mesecih leta 2013 prodali dva milijona ton proizvodov iz nafte, kar je osem odstotkov več kot v prvih devetih mesecih leta 2012. »V Sloveniji pa smo prodali štiri odstotke manj pogonskih goriv (motornih bencinov in dizelskega goriva) kot v enakem obdobju preteklega leta ter dva odstotka manj ekstra lahkega kurilnega olja, kar je posledica zaostrenih gospodarskih razmer, ki se odražajo v nižji kupni moči prebivalstva, višji brezposelnosti in nižjem obsegu gospodarske aktivnosti ter višjih cenah pogonskih goriv v primerjavi s sosednjimi državami,« še pravi Salkič.