Pri odzivu na moje besede o blagovnih znamkah in CD želim izpostaviti, da direktor Rotovnik neupravičeno govori o blagovnih znamkah ter o celotnem programu CD kot o isti stvari. Program CD je nedvoumno kakovosten in pester, tega nisem nikoli oporekal, vendar pa tega ni mogoče enačiti s prepoznavnostjo oziroma profilom. Če se osredotočim zgolj na tiste, ki jih je v takšni ali drugačni navezavi na CD izpostavil direktor Rotovnik: srebni abonma že nekaj časa izgublja število abonentov, za cikel sodobne glasbe Predihano je celo sam pred kratkim javno priznal, da so zanj v CD prodali le 29 vstopnic, festival Druga godba je hišna znamka Zavoda Druga godba Ljubljana in se ne odvija le v CD, temveč na številnih lokacijah, tudi na Metelkovi, v Kinu Šiška, Lutkovnem gledališču Ljubljana itd. In kar je morda še najbolj pomembno – na področju gledališke umetnosti, ki je po vseh dostopnih podatkih daleč najbolj priljubljena, CD v vseh teh letih ni uspelo razviti prepoznavne blagovne znamke. To in zgolj to sem s svojo poanto o blagovnih znamkah in CD tudi izpostavil.

Glede sodobnega plesa naj najprej izrečem priznanje, da je CD v devetdesetih letih na področju sodobnega plesa odigral pomembno vlogo, govoriti, da je danes »trdnjava sodobnega plesa«, kot direktor CD rad poudari, pa je pretirano. CD bo po zadnjih napovedih (članek Sodobni ples ljudi straši v Žurnal24, 6. februarja 2014) obseg plesnega programa zožil, poleg tega pa že od odhoda Diane Koloini (2012) v SSG Trst nima vodje gledališkega in sodobnoplesnega programa. Tu CD izgublja svojo vlogo in v to smer je šla tudi moja opazka glede trenutnega stanja na področju sodobnega plesa.

Da bi zamegljevali svojo odgovornost, pa nikakor ne drži, saj montažni studio rešuje le del problema, sodobni ples pa nadalje rešujemo tudi s prioriteto v javnem razpisu, ki je bil objavljen 14. februarja in je usmerjen v zaposlovanje plesalcev.

Za konec naj povem še to, da mojih besed niti približno ne gre razumeti kot politikantsko ali celo uničujočo oceno CD, saj ta še zdaleč ne bi bila upravičena. Globoko spoštujem tako program CD kot direktorjevo delo skozi desetletja. Deloma lahko razumem njegovo izjemno občutljivost, saj gre pravzaprav za življenjsko delo, po drugi strani pa, kot pravi ponarodeli ameriški pregovor: celo pes razloči, kdaj se je nekdo pomotoma spotaknil obenj, kdaj pa ga je namenoma brcnil. V tem kontekstu menim, da si lahko »vzamem« pravico povedati, da vidim določen prostor za nekaj novega, oziroma da so pred CD nove priložnosti, ki pa bodo očitno počakale novega generalnega direktorja. Razpis za naslednika cenjenega direktorja Rotovnika je od petka, 14. februarja, odprt. Potencialni kandidati, le pogumno in z vizijo!

DR. UROŠ GRILC, minister za kulturo