Pred slabim letom nastala militantna skupina ISIS velja za iraško-sirsko vejo Al Kaide, v svoj z džihadom prepojeni okvir pa ji je že uspelo ujeti nekatere dele Sirije in si prisvojiti tamkajšnje uporniško gibanje ali pa obračunati z njegovimi vodji, tako da jih je strpala v zapor ali likvidirala. Med prvimi je v njihovih rokah pristalo mesto Raka na bregu Evfrata kakšnih 150 kilometrov vzhodno od Alepa. Nemudoma so od tamkajšnjih žena in deklet zahtevali strogo pokrivanje vseh telesnih delov, jim prepovedali obiske pri moških zdravnikih in izhode brez spremstva moža ali moškega sorodnika. Območjem, ki jih obvladujejo predvsem ob turški meji na sirskem vzhodu, brutalno vsiljujejo svoje razumevanje islama in šeriatskega prava, s čimer so postali Sircem mnogo nevarnejši od režima v Damasku.

O Fatum Al Džasem ne vemo, ali jo je v spletno omrežje popeljal uporniški duh ali zgolj radovednost o svetu tam zunaj, zdaj tako lahko dosegljivem, čeprav virtualno. Priča pa o tem, kaj se zgodi, ko nekdo v sodu smodnika prižge vžigalico. Kdo in kako vlada v državah Bližnjega vzhoda, je znano, kot tudi, na kakšen način in s kakšnimi svojimi računi so predvsem ZDA po koncu hladne vojne in prvi zalivski ohranjale stanje »deli in vladaj« v maniri starorimskega imperija. Nič drugače ni z Ukrajino. Tam res ni džihadistov, so pa ljudski upor že zajahali neofašisti s pomočjo EU, ki se je šla podobne delitvene igrice že ob oranžni revoluciji in so se zdaj vrnile kot bumerang.