Vlada naj bi letos za prvo nujno odpravo posledic žleda iz proračunske rezerve oziroma iz posebnega sklada za naravne nesreče z interventnim zakonom namenila 13 milijonov evrov, v prihodnjih letih (sanacija naj bi trajala do leta 2017) pa bodo morala denar za ta namen zagotoviti pristojna ministrstva.
Žled (za zdaj) ne sodi med naravne nesreče
Za to leto vlada računa tudi na denar iz evropskega solidarnostnega sklada. Do te pomoči bo Slovenija upravičena, če bo ocenjena škoda po ledeni ujmi presegla 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka ali 209,6 milijona evrov. Po prvih ocenah je skoraj tolikšna škoda samo v gozdovih (194 milijonov), dodatnih 129 milijonov evrov pa naj bi znašala na infrastrukturi (cestni, železniški in energetski). Dokončna ocena škode naj bi bila znana v mesecu in pol, po trenutnih napovedih pa se bo ustavila pri 300 do 500 milijonih evrov. Finančni minister Uroš Čufer ob tem pravi: »Upam, da je to nekoliko prenapihnjeno,« in dodaja, da vlada za odpravo posledic ledene ujme iz evropskega solidarnostnega sklada še letos pričakuje od 15 do 20 milijonov evrov. Spomnimo, da je to pomoč že izkoristila – po poplavah leta 2012, ko je bilo škode za okoli 500 milijonov evrov – in da je takrat denar iz Bruslja prispel šele leto dni po tej naravni nesreči.
Odpravo posledic naravnih nesreč sicer ureja sistemski zakon, ki pa pojma ledena ujma oziroma žled ne pozna, čeprav je to v Sloveniji dokaj pogost pojav. Veljavni zakon o odpravi posledic naravnih nesreč naj bi zaradi tega državni zbor prihodnji teden prav tako popravil in dopolnil. Ta zakon je pomanjkljiv še z nekaterih drugih vidikov, zato želi vlada z interventnim zakonom o odpravi posledic ledene ujme to nadomestiti. Z njim bo med drugim predpisala ukrepe za preprečitev namnožitve in zatiranja škodljivcev v gozdovih, zlasti podlubnikov. Zavod za gozdove Slovenije je ocenil, da bo treba iz gozdov čim prej spraviti okoli sedem milijonov kubičnih metrov podrtega ali poškodovanega drevja, od tega dobro petino iglavcev. Vlada pa z interventnim zakonom lastnikom nalaga (v obrazložitvi k posameznim členom zakona), da morajo do 15. maja letos (na Krasu do 1. maja) iz gozda odpeljati močno poškodovane iglavce, ki privabljajo podlubnike. Andrej Berdajs, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, napoveduje: »Po moje to ne bo izvedljivo. Ne verjamem, da lahko v enem letu iz gozda spravimo več kot milijon do 1,5 milijona kubikov lesa.«
Bodo varovalke zdržale pred goljufi?
Zaradi odpravljanja posledic ujme v gozdovih bo vlada ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo, ki bo poskrbela za odkup in prodajo lesa iz poškodovanih gozdov. Za vodenje tega inženirskega podjetja bo pogodbeno odgovorna Slovenska odškodninska družba, za njeno strokovno delo pa – prav tako pogodbeno – gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije. Denar za delovanje družbe namerava vlada zagotoviti z najetjem ugodnih kreditov pri evropski investicijski in evropski razvojni banki. »Zgodba je zelo lepa na papirju, kako bo v praksi, je pa vprašanje. Bojim se, da tudi največji strokovnjaki težko jamčijo, da bodo vse varovalke zdržale in ne bo goljufij,« opozarja Berdajs, gozdar Jože Skumavec pa svari predvsem pred obiljem dela, ki čaka gozdarje v d. o. o.: »Vsak kamion lesa bo treba izmeriti; ko bodo les zložili na kup, bo zgnil... Tisti, ki so se tega lotili, ne vedo, kako obsežno delo je to.«
Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč tudi ne omogoča povrnitve stroškov nujnih del, povezanih z zaščito, reševanjem in pomočjo pri naravni nesreči, zato bo tudi to vprašanje uredil interventni zakon. Ta poleg tega določa, da bodo lahko prizadete pravne in fizične osebe, ki so zavezanci za davek, v zvezi z odpravo posledic žledne ujme zaprosile za največ dveletni odpis, delni odpis ali odlog plačila davka oziroma za njegovo plačilo v največ 24 mesečnih obrokih. Davčni zavezanci lahko tudi podaljšajo rok za izpolnitev davčnih obveznosti (vlaganje davčnih obračunov, uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane idr.), ki jih zaradi posledic vremenskih razmer niso mogli pravočasno opraviti.
Izpad elektrike v breme operaterja
Vlada z interventnim zakonom tudi ureja, da tistim odjemalcem električne energije, ki so bili zaradi žledu nekaj časa brez nje, za to obdobje ne bo treba plačati priključne moči in posledično tudi ne omrežnine.
Toda katastrskega dohodka lastnikom kmetijskih ali gozdnih zemljišč zaradi posledic žleda ne bo mogoče znižati, saj je novela zakona o dohodnini iz leta 2007 to možnost odpravila. Bo pa mogoče za vse gozdove, ki so tako prizadeti, da bo v njih potrebna obsežnejša pogozditev (po podatkih zavoda za gozdove je popolnoma uničenih 662 hektarjev gozdov, ki jih bodo morali umetno obnoviti), doseči oprostitev plačila dohodnine za obdobje 30 let. Kmetje bodo lahko zaradi te elementarne nesreče uveljavili tudi zmanjšanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.