Rakovec in Petra Majdič sta na prizorišču navzven večkrat videti kot najboljša prijatelja, ves čas sta nasmejana in pozitivna. Odlično sovpadata v sijajno vzdušje, ki vlada v Sočiju in nad njim. Nekdanja šampionka smučarskega teka na vsakem koraku dokazuje, da je svoji nalogi v Sočiju kos ter da se ji lahko obeta odlična funkcionarska kariera, če bo le imela tovrstne ambicije.
Na prizorišču OI se nepozabnih nastopov slovenskih športnikov veselijo tudi številni »pomembneži«, ki, medtem ko v mešanih conah čakamo junake, stopicajo okrog nas, da bi jih kaj vprašali, da bi povedali svoje mnenje, da bi ovekovečili zgodovinske dosežke. Želje jim ostajajo neizpolnjene, saj velika večina med njimi nima nobenih zaslug za uspehe v slovenski reprezentanci. Vprašanja za njih imamo pripravljena, ko se bo v Sloveniji polegla evforija. Med njimi so ljudje, ki so zadolženi za iskanje tujih sponzorjev, slišati je, da so nekateri nezadovoljni s številkami na akreditacijah, ki jim ne odpirajo vseh vrat. Nekateri so prišli čutit vpliv zimskih olimpijskih iger, nekateri nosijo zimska oblačila drugih reprezentanc in se veselijo uspehov rojakov.
Glede na zunanji videz podpornikov slovenskega športa smo se lahko na prizorišču prepričali, da bo pomlad na smučarski zvezi pestra. Vodilni bodo morali pokazati, koliko so »vredni«, s trženjem kolajn, vodje panog pa udariti po mizi in preprečiti nadaljevanje nekaterih blamaž. Tu mislim predvsem na moško alpsko smučanje, ki se pred zadnjo preizkušnjo – sobotnim slalomom – kaže v vlogi eksotov.
