Kriza v ZDA šele prihaja

Stimulativni ukrepi za zagon gospodarstva ZDA so bili sprejeti pred petimi leti. Kontroverzna ekonomska stimulacija, vredna 787 milijard dolarjev, je še vedno deležna polemik. Demokrati, zagovorniki stimula, pravijo, da je dvig javne porabe obvaroval ZDA pred drugo veliko depresijo in je z usmerjenimi investicijami zagotovil dolgoročno korist, ki bo presegla načrtovane okvire. Rast BDP je bila med koncem leta 2009 in sredino leta 2011 po navedbah ekonomskega oddelka bele hiše med 2- in 3-odstotna. Republikanci označujejo stimul kot primer velikih obljub in velike potrošnje z medlim rezultatom. Povprečni dohodek gospodinjstev se je znižal, cene dobrin so zrasle, od plina do izdelkov široke potrošnje. V tem prepoznavajo normalno rast, a pravijo, da kriza šele prihaja. Razprava o stimulu ostaja aktualna, saj želi Obama potrditev kongresa za infrastrukturne projekte, ki naj bi ustvarili nova delovna mesta.

Newyorška borza je v sredo začela trgovalni dan v plusu. Industrijski indeks Dow Jones je trgovanje začel pri 16.126,23 indeksne točke, 0,5 odstotka višje. Indeks S&P500 največjih ameriških podjetij je trgovanje začel pri 1845,83 točke, 0,28 odstotka višje kot v torek. Vodilne evropske borze so trgovanje končale v zelenem. Evropski indeks Stoxx50 je zrasel za 0,30 odstotka, na 3.126,71 točke, nemški DAX pa za 0,15 odstotka, na vrednost 973,86 točke. Tekoči račun plačilne bilance območja evra je po prvih podatkih dosegel 221,3 milijarde evrov presežka, kar znese 2,3 odstotka BDP. To je občutno več od presežka leta 2012, ki je znašal 128,6 milijarde evrov. V Aziji je japonski indeks Nikkei končal 0,52 odstotka v rdečem, v nasprotju s hongkonškim Hang Sengom, ki je končal 0,34 odstotka v zelenem pri 22.664,53 indeksne točke.