»Izjemno visoko število bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) z napačno ali nezadostno diagnozo je razlog za skrb,« poudarja avtor študije dr. Rupert Jones z medicinske fakultete Plymouth v Veliki Britaniji. Kot opozarja, je diagnoza pri KOPB ključna, saj prispeva k zmanjševanju škode na pljučih, izboljšanju kakovosti življenja in tudi dviguje pričakovano življenjsko dobo.
Milijarda funtov prihranka
Jones opozarja, da naj prve znake bolezni pljuč ustrezno ovrednoti spirometrija (merjenje pljučnih volumnov), obenem pa opaža, da tako zdravniki družinske medicine kot bolniki začetnim simptomom KOPB ne posvečajo dovolj pozornosti. Britansko ministrstvo za zdravje ocenjuje, da 2,2 milijona ljudi v Veliki Britaniji nima prave diagnoze, in dodaja, da bi zgodnje odkritje bolezni in posledično pravočasno zdravljenje zdravstveni blagajni prihranili več kot milijardo funtov v desetih letih.
85 odstotkov brez pravočasne diagnoze
V omenjeni retrospektivni študiji so pod drobnogled vzeli 38.859 bolnikov, starih 40 let ali več, ki so diagnozo KOPB prejeli med letoma 1990 in 2009 in katerih podatki iz zdravstvene kartoteke so bili na voljo vsaj dve leti pred diagnozo in eno leto po njej. Rezultati kažejo, da je v petih letih pred diagnozo kar 85 odstotkov bolnikov vsaj enkrat obiskalo izbranega zdravnika ali specialistično ambulanto s simptomi bolezni, pa takrat niso prejeli diagnoze. Priložnosti za zgodnjo diagnozo so zdravniki zamudili pri 58 odstotkih bolnikov šest do deset let in pri 42 odstotkih bolnikov 11 do 15 let pred poznejšo diagnozo zelo napredovale KOPB.
Le tretjina bolnikov opravila spirometrijo
Več kot 20 let trajajoča študija je pokazala, da se je povečalo število rentgenskih pregledov pljuč v dveh letih pred diagnozo, toda le tretjina bolnikov je takrat opravila spirometrijo. »Čeprav smo opazili majhne izboljšave v zgodnjem diagnosticiranju skozi zadnji dve desetletji, pa je še vedno ogromno bolnikov odkritih z zelo napredovalo okvaro dihalnih poti, povprečna starost ob diagnozi pa se je le rahlo znižala.«
Soavtorica študije dr. Erika J. Sims iz Cambridgea v Veliki Britaniji poudarja pomen pravočasne spirometrije pri bolnikih, ki sodijo v skupino s povečanim tveganjem. To so kadilci (nekdanji ali sedanji), stari 40 let ali več, z zgodovino obolenj spodnjih dihalnih poti in bolniki z boleznimi, ki so pogosti spremljevalci KOPB. To so diabetes, srčno-žilne bolezni in gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB). zdd
