"Še nisem strnil misli, občutek imam, kot da sem na svetovnem pokalu. Moram počakati, da si obesim kolajno okrog vratu, da bom dojel, da je ves trud poplačan, kajti za mano je veliko težkega dela. Hvala bogu, da mi je končno uspelo, da me ne boste več zbadali, da nisem človek za velike tekme. Imel sem tudi nekaj sreče, če sem na svetovnem prvenstvu kolajno zgrešil za nekaj stotink, se mi je tu vse vrnilo. Moja pot na vrh je bila postopna, tako je pač z vsemi stvarmi v mojem življenju," so bile prve besede dobitnika bronaste kolajne.
Tveganje poplačano
Če so njegovi rezultati rasli postopoma, so tudi v ekstremnem parku v Roza Hutorju postopoma rasle njegove predstave. Zjutraj se po slabem spancu ni počutil najbolje, dodatno ga je v slabo voljo spravil ogled proge, saj je bila povsem ledena. Ali smo na hokejski tekmi, se je spraševal. Težko delo je imel že pri izbiri deske. Tvegal je, saj se za desko, ki mu je pomagala do uspeha, v drugih razmerah ne bi nikoli odločil.
Toda tudi pri tem je imel najbrž srečo. V kvalifikacijah je bil osmi, nato pa je na poti do brona izločil olimpijskega prvaka iz Torina Švicarja Philippa Schocha, nato lanskega zmagovalca svetovnega pokala Avstrijca Andreasa Prommeggerja, v polfinalu ga je sicer zaustavil Švicar Nevin Galmarini, ki je pred tem za nekaj stotink sekunde izločil že Roka Marguča. Za obračun za tretje mesto proti Nemcu Patricku Busslerju (v četrtfinalu je izločil Roka Flandra) se mu je uspelo zbrati in si tudi s pomočjo sreče oziroma slabše predstave Nemca privozil bronasto odličje.
Pokazal izkušenost in dobro taktiko
"Psihično danes nisem imel težav, spopadal pa sem se s fizičnimi, telesna pripravljenost je bila danes zelo pomembna. Noge na tej progi niso bile ravno sanjske, a ko sem prišel na cilj in videl, da sem osvojil kolajno, sem si oddahnil. Priznati moram, da danes moje vožnje niso bile take, kot sem jih sposoben, še zdaleč z njimi nisem zadovoljen, predvsem je to posledica dejstva, da mi je zmanjkalo moči. Toda pokazal sem izkušenost in dobro taktiko, ta je bila danes zelo pomembna. Nisem hotel izstreliti vseh nabojev že na začetku, ampak sem stopnjeval vožnje. Mislim pa, da sem imel možnosti, da se uvrstim tudi v veliki finale," je dejal Košir, ki se je med tekmo skušal čim bolj oddaljiti od misli o kolajni, čeprav je vedel, da jo je sposoben osvojiti.
Košir je pred igrami deloval izredno samozavestno. V izjavah je zatrjeval, da ga bo težko premagati, bal se je le napak. A te je očitno odpravil, saj je pokazal konstantnost, ki pred tem ni bila ravno njegova vrlina. "Samozavestno sem že deloval, a od mene boste težko slišali, da sem najboljši. Imam pa ves čas monologe, da se ves čas spodbujam, ker stoodstotno ne zaupam vase. Zaenkrat še ne, mogoče mi bo v soboto na slalomu lažje, saj medaljo imam. Nočem pa biti junak, ves čas si želim biti z nogami trdno na tleh. Vem pa, da so moje zmožnosti velike," kljub samozavestnim izjavam ni stoodstotno prepričan Košir.
Danes se je pokazalo, kdo je najbolj kompleten deskar
Tržičan je lahko zadovoljen, ker je uspeh dosegel na zelo zahtevni progi: "Vidi se, da so olimpijske igre, da mora biti na njih proga nekaj posebnega. Moram reči, da na taki progi nisem tekmoval že od prejšnjih iger. Danes se je pokazalo, kdo je najbolj kompleten deskar. Videti je, da sem v tem smislu med boljšimi tudi jaz. Razmere so se iz vožnje v vožnjo spreminjale, tekma pa je nasploh ponujala potovanje skozi letne čase, od leda in betona v kvalifikacijah, kot da bi šel z letnimi gumami po ledenem klancu navzdol, mehkega snega do lukenj."
