Na nacionalnem radiu smo praktično vsi nastopajoči pred mikrofonom morali skozi govorne vaje z Ajdo Kalan. Ni bilo lahko, čeprav smo bržda šele kasneje spoznali, kakšen privilegij smo pravzaprav imeli, da smo se strokovnih veščin lahko učili prav pri njej. Od tega je več kot trideset let, ko je bila ona v samem vrhu tako radijskih kot televizijskih govorcev, kot tudi najbolj poklicana za prenos znanja na področju slovenske govorjene besede, zborne izreke in kulture govora. Svoje poudarjene skrbi in, naj ne zveni patetično, poslanstva na tem področju ni skrivala. In prav je tako. Podoba javnega medija bi bila brez njenega dela, brez njenih odločnih zahtev in vztrajanja, brez njenega izobraževalnega opusa nedvomno siromašnejša, letvica kakovosti pa s profesionalnega vidika bistveno nižje.
Radijci imamo kar nekaj imenitnih in odličnih glasov, ki so zrasli, se kalili in strokovno dozoreli ob Ajdi Kalan. Simbolno gledano se zdi, da je bila na svojem področju dela kot letalonosilka in v njeni plovni sledi se manjše ladje počutijo varneje, saj sta smer in plovba že določeni, valovanje pa manjše. Kot mentorica za radijski govor je Ajda Kalan do upokojitve vodila naš radijski center za kulturo govora. Z njo smo sodelovali tudi po njeni upokojitvi. Pri njenem strokovnem delu in v obnebju govorcev Ajde Kalan bi lahko našteli marsikoga, ki ga je bodisi navdihovala, bodisi usmerjala. Pomembno je tudi, da si lahko pri njej iskal strokovne odgovore na vprašanja, ki jih dnevno prinaša slovenska govorjena beseda.
Ajda Kalan je dolga leta delovala kot napovedovalka na Radiu Slovenija in njen glas, knjižna izgovarjava in besedilna interpretacija so med poslušalci dosegli zelo visoko prepoznavnost; tako visoko, da je v obdobju njenega aktivnega napovedovalstva njen govor gotovo pri širokem krogu poslušalcev veljal za eno od norm odličnosti, bil tudi blagovna znamka Radia Slovenija in slovenske govorjene besede sploh. Ko je vesti v radijskih ali pri televizijskih poročilih brala ona, si preprosto užival ob presežnem koloritu, njen glas, njena interpretacija zrcalita vrhunec tovrstnega nastopa pred mikrofonom. Brez narejenosti, na videz lahkotno, a hkrati vrhunsko, kot nekakšen zlati rez na področju v eter govorjene besede.
Ajda Kalan je bila mentorica številnih napovedovalcev, med njimi tako rekoč vseh, ki ta poklic na Radiu Slovenija opravljajo danes, pa tudi učiteljica govora številnih novinarjev in drugih javnonastopajočih govorcev; poudariti je treba, da je s svojim pedagoškim delom ustvarila mnoge prepoznavne radijske govorce, pa tudi širše vplivala na slovensko govorjeno besedo in tako v veliki meri prispevala k ohranjanju in uveljavljanju zborne izreke na Slovenskem. Verjamem, da so se k njej po strokovno pomoč zatekali tudi drugi, poslovneži in posamezniki, ki jim ni vseeno, kako v javnem nastopanju zveni in odzvanja slovenska govorjena beseda.
Ko odhajajo legende, je svet drugačen. »Meje mojega jezike so meje mojega sveta,« je nekoč zapisal filozof Ludwig Wittgestein. Z Ajdo Kalan je naš svet postal večji in barvitejši. In navsezadnje, tako kot Wittgestein je tudi ona imela svoje konjičke. Dobesedno – ljubezen do konj, do dresurnega jahanja. Tudi njen delež kot slovenske in mednarodne sodnice dresurnega jahanja je trajen. Tako kot je bila estet pri zborni izreki, je bila estet pri presoji neznosne lahkosti in prefinjenosti gibanja te čudovite kreacije narave, konja.
Zaradi njene govorne prepoznavnosti in nadvse kakovostnega pedagoškega dela ji je stanovsko Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev leta 2011 dodelilo kristalni mikrofon za dolgoletne in izjemne dosežke na področju ohranjanja vrhunske ravni slovenskega govornega jezika, s posebno omembo »za življenjsko delo«.
