»Med vsemi člani slovenske biatlonske reprezentance imajo največ dela serviserji. Meni se zdi, da ga nimam skoraj nič. V primerjavi s tekmami svetovnega pokala je na olimpijskih igrah manj tekmovalcev. Po drugi strani je dobra novica, da imamo maserji in fizioterapevti čim manj dela, saj to pomeni, da športniki nimajo hujših poškodb. Kar zadeva same olimpijske biatlonske preizkušnje, jih ne jemljem nič drugače kot tekme svetovnega pokala. Vsaka tekma je pomembna. Največja razlika, ki jo občuti vsak olimpijec, je, da ne more prezreti dejstva, da so olimpijske preizkušnje na sporedu le vsaka štiri leta. Ponosen sem, ker sem na tako pomembnem dogodku že tretjič,« nam je pred biatlonskim stadionom v gosti megli razlagal Račečič. »Sedaj vreme kroji urnik. Kolikor imam izkušenj, so organizatorji vedno izpeljali vsa tekmovanja. Ne dvomim, da bo tako tudi tokrat. Najpomembnejše je, da imajo vsi tekmovalci enake pogoje,« pravi Račečič.
Biatlonska reprezentanca navzven deluje zelo sproščeno, naj gre za tekmovalce, trenerje, serviserje, maserje, zdravnike... »Kolikor se le da, skušamo na olimpijskem prizorišču živeti po slovenskem tempu življenja. Ker imamo triurno časovno razliko, to pomeni, da hodimo spat nekoliko pozneje, posledično pa vstajamo prej. Zato marsikdaj opravim kakšno masažo ob enajsti uri ali celo ob pol polnoči,« pravi Štajerec, ki ima polno energije.
Ker biatlonci živijo kot velika družina, ni nič nenavadnega, da je pri poškodbi Teje Gregorin, ki jo je staknila dan pred prvim olimpijskim nastopom, ko je prijela računalnik in jo je uščipnilo v rami, pomagal češki fizioterapevt. »Češki fizioterapevt je imel pri sebi ultrazvok in laser, česar v slovenski reprezentanci nimamo. Poleg tega je tudi kiropraktik. Takšno sodelovanje v biatlonu ni nič nenavadnega. Tudi mi smo že velikokrat pomagali drugim reprezentancam. Prepričan sem, da bo podobnih primerov z naše strani še precej.«
»Glede na to, da smo majhna država, a športno zelo velika, sem prepričan, da so naši podporniki v Sloveniji bolj proslavljali kolajno Teje Gregorin kot pa člani slovenske biatlonske reprezentance, ki smo na prizorišču. Nazdravili sicer smo, kaj več pa ne, saj je Teja osvojila kolajno bolj na začetku olimpijskih iger, nas pa je čakal še dolg in naporen urnik,« je o »neštajerski čagi« povedal Račečič, ki mu bodo letošnje olimpijske igre ostale v spominu še po nečem: »Ker smo imeli minulo soboto ravno prost dan, sem si ogledal hokejsko tekmo Slovenije in Slovaške. Navdušen sem bil tako nad igro slovenske reprezentance kot nad samim vzdušjem. Vesel sem, da sem v živo spremljal zgodovinsko prvo slovensko hokejsko zmago na olimpijskih igrah.« uš