Da so daljnovodi nujno potrebni, so se številni prepričali tudi nedavno, ko so brez elektrike ostala cela naselja. Morda tudi zato na javnih razgrnitvah za postavitev 400-kilovoltnega daljnovoda na trasi Šoštanj–Podlog, ki so potekale v občinah Šoštanj, Šmartno ob Paki, Žalec in Polzela, ni bilo glasnih nasprotovanj lastnikov zemljišč. Nekateri so se zadovoljili s ponujenimi odškodninami, le redki pa priznavajo, da denar ne more odtehtati pomislekov o škodljivih vplivih elektromagnetnega sevanja na zdravje. Eles bo obstoječi 220-kilovoltni daljnovod Šoštanj–Podlog nadgradil v dvosistemskega 400-kilovoltnega, ki bo zagotovil dodatne prenosne zmogljivosti med Termoelektrarno Šoštanj in razdelilno transformatorsko postajo v Podlogu.
V Žalcu brez pripomb
Daljnovodi za prenos električne energije z napetostjo 400 kilovoltov so med najmočnejšimi. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor ta čas še nimajo zbranih vseh pripomb, a na javnih razgrnitvah, ki so jih pripravile občine, med ljudmi ni bilo zaznati pretiranega negodovanja. »Največ je bilo premoženjskopravnih vprašanj, povezanih s cenitvijo nepremičnin, ki so podlaga za izplačilo odškodnin, ter vpisi služnosti, možnostmi obnov obstoječih stanovanjskih objektov na teh zemljiščih in podobno. Novost pa so bile pobude, da bi lastniki sočasno z vpisom služnosti za načrtovani daljnovod uredili tudi služnosti za druge daljnovode, ki posegajo na njihova zemljišča,« so povedali na ministrstvu za infrastrukturo. Kot so pojasnili na Elesu, je vseh solastnikov ali lastnikov zemljišč na trenutni trasi obstoječega daljnovoda 249, služnosti pa jih je do zdaj podpisalo 80 odstotkov. S postopki pridobivanja dokazil za rekonstrukcijo daljnovoda pa še niso pričeli.
»Trasa daljnovoda v naši občini poteka na vsega poldrugem kilometru, v glavnem preko kmetijskih in gozdnih zemljišč, zato bistvenega vpliva na okolje ne bo. Razen vprašanj glede odškodnin, za katere se je investitor, podjetje Eles, zavezal, da bodo plačane, lastniki niso imeli pripomb. Nobene uradne pripombe nismo prejeli niti na občini. Od investitorjev pa smo dobili zagotovilo, da bodo lokalne ceste, ki bodo med gradnjo poškodovane, popravili,« pravi Borut Sitar z občine Žalec. Dodaja še, da so se investitorji na obravnavo dobro pripravili in na vsako vprašanje odgovorili z argumenti. »Strokovnjaki tudi zatrjujejo, da novi daljnovod ne bo povzročil večjega elektromagnetnega onesnaževanja kot obstoječi,« še pravi Sitar in dodaja, da so po nedavni vremenski ujmi ljudje glede teh vprašanj strpnejši, saj so mnogi na lastni koži občutili, kaj pomeni biti več dni brez elektrike.
Ob trasi že zdaj veliko bolnih
Eden redkih, ki imajo pomisleke glede postavitve oziroma rekonstrukcije daljnovoda v Lokovici pri Šoštanju, je Andrej Volk. »Samo jaz sem spisal 15 pripomb, nihče drug pomislekov ni imel. Infrastruktura, ki je potrebna za javno dobro, mora zagotoviti tudi zdravo življenjsko okolje, ki ga znotraj varovanega pasu zagotovo ni. Investitorjem sem zato predlagal, naj v kalkulaciji za obnovo daljnovoda upoštevajo odkupe zemljišč in objektov ter nas preselijo. Če bi se namreč v Lokovici tak daljnovod prelomil, kot smo bili temu priče v nedavni ujmi na Notranjskem, bi padel na streho moje hiše,« pravi Volk, ki se zaveda, da so daljnovodi potrebni, da elektrika pride do ljudi, a so po drugi strani očitno šibki in se lahko tudi podrejo.
»Ko sem gradil hišo, sem moral od Dravskih elektrarn, ki so upravljale s tem daljnovodom, pridobiti soglasje. Oni so določili 20-metrski varovalni pas, jaz pa sem hišo postavil izven tega pasu. Nihče pa ni omenil, da bi se daljnovod kdaj povečeval ali obnavljal. In zdaj, ko bodo postavili enkrat večjega, se bo varovalni pas zožil. Nekateri so se z odškodninami zadovoljili, a sam nisem med njimi, zato tudi pogodbe o služnostni pravici nisem podpisal. Denar ni vse,« pravi Volk in dodaja, da ob trasi za zdaj še 220 kilovoltnega daljnovoda živi kar nekaj ljudi z določenimi zdravstvenimi težavami.
Kolikšni so zneski odškodnin in nadomestil, do katerih so upravičeni lastniki zemljišč na sedanji trasi, ne želi razkriti nihče. Eles je doslej izplačal okoli 2,1 milijona evrov nadomestil za služnost in odškodnin za povzročeno škodo. »So pa vrednosti nadomestil in odškodnin sila različne, ker so odvisne od tega, ali gre za namensko ali dejansko rabo nepremičnine, od njene lokacije in vrednosti ter obsega služnostne pravice pod daljnovodom, torej koridorjem. Metodologija cenitev, ki jih opravijo sodni cenilci, pa je za vse nepremičnine, ki se nahajajo v območju daljnovoda, enotna,« pojasnjuje Katarina Krasko Štebljaj z Elesa.
Pripravljajo oceno tveganja
Volk se tudi čudi, da se na pomisleke glede vplivov na okolje in zdravje ne odzovejo v uradnih inštitucijah, na primer na ministrstvu za zdravje. Da je nizkofrekvenčno magnetno polje mogoče povezovati s kancerogenim dejavnikom, pa odgovarjajo pri Upravi RS za sevanja, ki deluje pod okriljem ministrstva za zdravje. »Epidemiološke študije svetovne zdravstvene organizacije so nakazale, da so otroci, ki so bili izpostavljeni povprečnim vrednostim gostote magnetnega pretoka, bolj izpostavljeni tveganju za nastanek otroške levkemije. Večje potrebe po prenosu električne energije in zagotavljanje večje robustnosti elektroenergetskega sistema pa brez dvoma za okoliške prebivalce lahko pomenijo tudi večje tveganje za zdravje. Zato bomo še letos namenili denar za izdelavo ocene tveganja za posamezne posege v prostor, kjer so postavljeni daljnovodi,« so sporočili iz Uprave RS za sevanja. mm
