Seveda gre za Družbo za upravljanje terjatev bank, DUTB. Zdi se neverjetno. Zdi se, kot da sanjamo še eno nočno moro. Najpomembnejše državno telo za reševanje godlje, v kateri smo, ravna na enak sporen način, ki nas je v godljo pripeljal: najprej je brez razvidnih kriterijev določilo, kaj gre v slabo banko in kaj ne, nato javnosti onemogočilo vpogled v ta »kaj«, potem pa zdrsnilo v kadrovske motne rabote. Inšpektorji, ki se podijo po bifejih in iščejo »črne« natakarje, niso prišli v DUTB. Tako kot minister Čufer ni trenil z očesom, ko so si ti tuji strokovnjaki določili plače za bogove in je ravno naš zgoraj opisani volonter Torbjörn Mansson v posel pripeljal še svojo firmo Quartz+Co. V resnici mu je bilo le sitno, da je te neprijetne malenkosti izbrskal na plano Dnevnik, da je KPK v tem Manssonovem početju zaznala konflikt interesov in sprožila preiskavo. »Kakšen konflikt interesov?« so odgovorili tujci, ki vodijo DUTB. Takšna pretanjena pravila vendar veljajo le za naša razvita okolja, ne za obrobne fevdke, kolonije, ki jih je EU najprej spravila na kolena. Zdaj bi »sanatorji« očitno radi iz suhe limonice iztisnili še kaj malega za tuja podjetja. In lokalni vazali so jim pokrili hrbet.

Logično. Vzorec je kar precej podoben Gašpar-Mišičevi zgodbi z Luko Koper. G.G.M. najprej prevara predsednico vlade in se s položaja ministra povzpne na direktorski položaj Luke. Tam dela, a brez pogodbe. Vlada ne ukrepa, ne da odpeljati iz pisarne človeka, ki na črno sedi v direktorski pisarni. Navidezno so v vladi sicer besni, a ukrepali bodo prek nadzornega sveta. Ta je seveda okužen, zato teče voda pod mostom, dokler jim ne uspe sestaviti novega nadzornega sveta. Od nekod privlečejo Alenko Žnidaršič Krajnc. Se spominjate? To je tista uspešna poslovna ženska, ki se je pred leti vzela od nikoder in za nekaj časa obveljala kot medijski hit za vsa gospodarska in politična vprašanja. Se spominjate tistih njenih rokohitrskih fraz o tem, kako se vodi firmo in kako bi bilo treba enako voditi tudi državo (jasno!)? Tiste njene odločne logoreje, polne logičnih lukenj, nekonsekventosti in polintelekutalnih piruet? Poslušali smo jo in skušali ugotoviti, ali so ti pitijski elementi neznanje ali sprenevedanje. Potem je izginila s komentatorskih stolčkov. Dokler ni ponovno vzniknila v Luki Koper…

Kjer je najprej prevarantku M. najprej odločno zapretila z nogo v zadnjico. Potem je nenadoma postala spravljiva, češ da zdaj nima smisla o tem, potem sicer Gašpar-Mišičev poslovni načrt ni bil dober in potem je bil dober ali pa je morda neuresničljiv... Mi sledite? Ne razumete? Seveda ne razumete, jaz tudi ne. Nihče ne razume, kako se je bad guy spremenil v good guya in huda Alenka v prijazno, ki je mimogrede v Luki Koper skušala še malo prodajati svoje zavarovalniške storitve… En tak manjši konfliktek intereskov? In veste, kaj je prevarantski nesposobni Gašpar - Mišič napovedal takoj, ko je postal dober direktor s potrjenim poslovnim načrtom? Razpravo o smiselnosti nadaljevanja tožb zoper bivšega direktorja Luke Časarja in bivšega predsednika nadzornega sveta Popoviča! Seveda ni smiselno nadaljevati tožb. Ni smiselno razčistiti vse tiste rabote. Gašpar - Mišič namreč potrebuje prav vsakogar, ki mu bo hvaležen in mu bo moral vračati uslugo. Gašpar - Mišič lahko Luko vodi le, če roka roko umije… Sicilija v srcu.

In medtem? Je vlada ob napovedi, da v Luki Koper ne bodo razčistili starih grehov, skočila do plafona? Ne, no. Pustimo zdaj to, kajne? Raje je uprizorila še eno svojo predstavico o tem, kako se ne vlada. Potem ko je mesece sejala meglo z novo koalicijsko pogodbo, je ob podpisu tega ničvrednega papirja Erjavec kar pred kamerami povedal, da je minister za finance teslo, ki o pokojninah in varčevanju klobasa, ne da bi si prebral koalicijsko pogodbo. To seveda drži, Čufer res klobasa, o pokojninah, o šolstvu in še čem, in potem običajno sledi novo klobasanje o tem, da ni rekel, kar je rekel. Da pa Erjavec javnosti razlaga, da je finančni minister teslo, dokazuje le to, da je popolnoma enak, da nima pojma, katere pokakane pleničke teh inkontinenčarjev se perejo doma in katere javno. No, ko je Erjavca slišal Virant, je tudi njega prijelo in je hitel povedat, česa v koalicijski pogodbi ni in kakšna škoda da je, ker tega ni. Človek bi rekel, da gre za predvolilno soočenje…

In mama Alenka (B., ne Ž.-K.)? Tudi ta mama, dobra, slovenska popustljiva, sinčkom vse odpušča, medtem pa brez zadržkov odreže desetnico, ministrico Tino Komel, ne »ker bi delala slabo«, ampak ker je tako hotel DeSUS. Bratuškova torej priznava najbolj grobo mešetarjenje. Če je v zvezi s Šoltesom Lukšiču vrgla pod nos, da mu je bolj »pomembno to, da si naš, kot pa to, da nekaj znaš«, je zdaj sama naredila pomemben korak naprej: v umazanih koalicijskih igricah niti to, da (po njenem) znaš in si naš, ne zadošča več. Niti za to ne, da bi s človekom, ki ga zbrcaš s stola, to uredila za zaprtimi vrati.

In medtem ko premišljujemo o profilu ljudi, ki odločajo o naših življenjih, je neki človek svoje končal sam. Aleksandar Todorović, izbrisani. Eden izmed 25.671 ljudi, ki so jim taki profili uničili življenje. In o katerih je zapisal: »Res, morali bi izvažati politike. Ta beg možganov bi nas rešil.«