Čeprav ima Triplat sloves človeka, čigar zaščitna znaka sta dobra volja in veliko smeha, včeraj ni bilo tako. Po zadnjem treningu na skakalnici je bil vidno zaskrbljen. »Čeprav je velika skakalnica podobna novi Bloudkovi velikanki v Planici, imajo vsi trije fantje velike težave s točnostjo odskoka na mizi. Nikakor se ne morejo prilagoditi prehodu, zato zamujajo z odrivom. Tekaška proga z 2,5 kilometra dolgim krogom je odlično pripravljena glede na visoke temperature. Žal prireditelji ne dovolijo, da bi bili gledalci tudi ob progi, ampak so le na tribunah v izteku skakalnice, kjer sta cilj in start. Če Jelenku na prvi tekmi ne bi počila palica, bi se uvrstil okoli dvanajstega mesta, na drugi pa bo vse odvisno od tega, kako bodo opravili prvi del na skakalnici. Čaka nas nova preizkušnja, na kateri vsi začnemo z ničle, tako kot se nogometna ali hokejska tekma začne z 0:0. Če se bodo fantje pred skokom sprostili v glavah, bo veliko lažje, da izpolnimo cilj, ki je izboljšanje najboljše slovenske uvrstitve v nordijski kombinaciji na olimpijskih igrah. To je enajsto mesto Andreja Jezerška iz Salt Lake Cityja 2002,« je pojasnil Primož Triplat.

Nordijski kombinatorci so zaradi treninga skokov na tekmovališču od opoldneva do večera. Veliko dela imata serviserja, da izbereta prave smuči in kombinacijo maž za zahtevne razmere v toplem vremenu. Ker imajo Slovenci omejen proračun, vsak dan ne morejo testirati maž za tekmo, kot to počnejo velesile Nemčija, Avstrija, Norveška... »Nordijska kombinacija je postala znanost. Velesile so pripravljene na vse scenarije, pa se jim še kdaj zalomi, kot se je Francozom na prvi tekmi. Slovenija je na repu v vrsti, ko proizvajalci delijo kakovostne smuči, ki jih je nemogoče kupiti. Včasih se pošalim in rečem, da dobimo tisto opremo, ki jo velesile vrnejo, ker za njih ni dovolj kakovostna. Tukaj smo morali dobesedno prosjačiti, da smo dobili dva nova para smuči za tek,« je pojasnjeval Triplat.

Na olimpijskih igrah je v vlogi trenerja debitiral pred štirimi leti v Vancouvru. Pravi, da je bilo v Kanadi vzdušje bolj sproščeno, vendar so varnostni ukrepi letos precej manj ostri kot lani, ko so bili tukaj pod Kavkazom na tekmah svetovnega pokala. »V gorski olimpijski vasi ni tako slabo, kot so kritizirali nekateri. Je pa res, da smo izolirani in se včasih počutim kot v vojašnici. Ker smo nordijski kombinatorci med sezono zaradi varčevanja navajeni na nizek standard, je tukaj za nas dobro poskrbljeno. V sobah imamo tisto, kar potrebujemo, hrana je solidna, ni pa presežek. Le kakšno pivo pogrešam. Ker imamo različne urnike, se s preostalimi slovenskimi olimpijci zelo redko srečamo, še največkrat v jedilnici ali stopnicah bivališča. Kljub temu je čutiti pozitivno vzdušje v slovenski reprezentanci. Drug drugemu zelo privoščijo uspeh in se ga tudi veselijo,« je končal Triplat, izjemen navdušenec za hokej. Zato ne preseneča, da si je ogledal tekmo Slovenije in Rusije. Tudi zvečer, ko pride v sobo, na računalniku najprej prebere novice, ki so povezane s hokejem. jo