Olimpijsko vzdušje na zahodnih kavkaških prizoriščih in Rdeči Poljani, kjer tekmujejo smučarski skakalci, je v primerjavi s tekmami svetovnega pokala milo napisano slabše. Še najboljše od prizorišč, na katerih dosegajo vrhunske uvrstitve Slovenci, je biatlonski stadion. Na trenutke gre vsaj čutiti, da je biatlon šport, ki Ruse od gorskih prizorišč najbolj zanima.
Smučarskima skakalnicama, ki sta slovenskemu športu prinesli veliko veselja, na prvi pogled nič ne manjka. Gre za lepa objekta. Toda skakalnici sta dobesedno postavljeni na hribu, okrog katerega je gradbišče. Če ne bi bilo velikih montažnih tribun, bi bila podoba klavrna, kakršna se obeta po koncu olimpijskih iger. Vzdušje na prizorišču smučarskih skokov je bolj gledališko kot športno.
Slika vzdušja je zelo podobna na prizorišču v alpskem smučanju, le da je okolica precej prijaznejša. So si pa organizatorji med ženskim superveleslalomom privoščili blamažo, ki se je bomo spominjali za vse čase. Ko je drvela proti cilju olimpijska prvakinja Anna Fenninger, sta komentatorja ves čas trdila, da je na progi Tina Weirather, ki je bila sicer na startni listi, a je zaradi poškodbe odpovedala olimpijske nastope. V nadaljevanju sta napovedovalca razglabljala, kakšna bo fešta v Liechtensteinu...
Če bo Thomas Bach prišel kdaj na Pokljuko, v Maribor, Kranjsko Goro ali Planico, bo lahko začutil vzdušje zimskih tekem. Vzdušje v hokejskih dvoranah ter umetnostnem in hitrostnem drsanju v mestu pač ne odraža zimskega stanja olimpijskega duha.
