Letošnji Bienale oblikovanja je 24. po vrsti, medtem ko od prvega bienala mineva petdeset let. Program prireditve, katere osrednji del bo jeseni, bo letos temeljil na povezovanju in mreženju, nekaj več kot sto udeležencev pa je že začelo pripravo projektov in izdelkov, ki bodo septembra predstavljeni na razstavi BIO 50.
Za sodelovanje v programu letošnjega Bienala oblikovanja se je nabralo skoraj šeststo prijav, od tega so jih kustos Jan Boelen, sokustosinji Maja Vardjan in Cvetka Požar ter mentorji posameznih tem izbrali nekaj več kot sto. Med njimi so akterji najrazličnejših profilov, od oblikovalcev do uglednih gospodarskih družb in razvijalcev najrazličnejših življenjskih izkušenj.
Vzpostavljanje mreže povezav
Kot je na uvodnem dogodku bienala minuli četrtek dejal direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Matevž Čelik, »prihajamo v obdobje, ko spreminjamo Bienale oblikovanja na bolje«. Pri tem jim je s svojo kritiko bienala pomagal tudi belgijski kurator sodobne umetnosti in oblikovanja Jan Boelen, ki je letos zasnoval program prireditve, čeprav jo je prvič spremljal ob prejšnji ediciji: »Ko sem bil prvič tukaj, sem slišal veliko o tem, da si ljudje želijo sodelovanja in povezovanja, nasprotno pa sem videl, da bienale temelji na tekmovanju.« Ko je bil povabljen k sodelovanju, sprva ni želel pristopiti, ob ponovnem pozivu pa se je odločil, da bo sodeloval, »saj ne gre zgolj za oblikovanje, pač pa za vprašanja o vsakdanjem življenju ter o tem, kaj se dogaja v postindustrijskem svetu«. Po njegovih besedah je letos namen bienala vzpostaviti omrežja med sodelujočimi ter ustvariti lokalne in globalne povezave med ljudmi, institucijami, podjetji ter drugimi partnerji: »Uspeh bienala se zame meri predvsem v številu novih povezav, ki jih skozi BIO 50 ustvarimo med sodelujočimi.«
To idejo je v predavanju z naslovom Odprte strukture na uvodnem dogodku ponazoril tudi oblikovalec Thomas Lommée, ko je sodelujočim predstavil način, kako oblikovati okolje, ki se hitro uči, prilagaja in nadgrajuje. »Gre za ambicijo ustvarjanja stvari iz različnih materialov in oblik prek povezovanja in nadgrajevanja idej vseh udeležencev.« Pri tem je pomemben tako socialni pogled, ki pot do inovacij gradi z moštvenim sodelovanjem, kot ekološki pogled, ki izpostavlja ponovno uporabo že uporabljenih materialov in surovin na nove, inovativne načine.
Več ravni izmenjave
Enake tematike je tega dne izpostavila raziskovalka Liesbeth Huybrecht v predavanju z naslovom Udeležba je tvegana, ob tem pa opozorila tudi na negativno stran izmenjave idej med posamezniki: »Ljudje lahko tuj produkt izrabijo na načine, ki ne sovpadajo z etičnimi načeli ustvarjalca, na njegov račun pa lahko služijo tudi podjetja, ki produkt prilagodijo lastnim potrebam.«
Iz vseh teh motivov bodo izhajali tudi sodelujoči, ki se bodo ukvarjali z enajstimi temami: Dostopno življenje, Spoznaj svojo hrano, Javna voda – javni prostor, Hoja po mestu, Skrite obrti, Sistemi mode, Hekanje gospodinjskih aparatov, Nanoturizem, Motorne enote, Opazovati vesolje in Oblikovati življenje. Vsako skupino bodo skozi proces vodili in jih nadzorovali mednarodni in slovenski mentorji. Jeseni bodo vse skupine svoje projekte predstavile na jubilejni razstavi BIO 50, najboljšim pa bo konec septembra mednarodna žirija podelila tudi nagrado za najboljše sodelovanje. »V decembru bomo med seboj povezali vse – hrano, vsakdanje življenje, oblikovanje in drugo. Želim si, da bi obiskovalci razstave bienala ob ogledu res začutili mentaliteto oblikovalcev in snovalcev projekta,« zatrjuje Jan Boelen. Glavno razstavo bo spremljala tudi razstava petdesetletne zgodovine bineala, s čimer bodo osvetljene pomembne spremembe in premiki, ki so se zgodili v zadnji polovici stoletja v družbi, vsakdanjem življenju in predvsem na področju oblikovanja.
