Z ustanovitvijo gospodarske družbe za odkup lesa iz poškodovanih gozdov želi vlada preprečiti drastičen padec cen, ki ga je pričakovati zaradi ogromnih količin v žledolomu podrtega in poškodovanega drevja. Prve ocene, določene čez palec, namreč govorijo o štirih do desetih milijonih kubičnih metrov poškodovanega drevja, prvo realno oceno, temelječo na preverjanju na terenu, pa naj bi Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) pripravil do torka.
Nova družba pod okriljem Soda
Po naših informacijah novoustanovljeno državno podjetje, ki naj bi opravljalo tudi lon posle, ne le odkupovalo in prodajalo les, v prvi fazi naj ne bi imelo zaposlenih. Za poslovodenje družbe, njene finance, računovodstvo, nadzor in pravno podporo naj bi pogodbeno skrbela Slovenska odškodninska družba (Sod), za tehnični prevzem, izmero, klasifikacijo, skladiščenje, varovanje in prodajo lesa ter organizacijo njegovega razreza pa – prav tako pogodbeno – ZGS. Družbo naj bi financirali s kreditom, ki ga namerava Slovenija pod ugodnimi pogoji najeti pri Evropski investicijski banki.
Po nekaterih ocenah bi ta družba za zagon potrebovala okoli sto milijonov evrov, da bi lahko odkupovala presežni les z območij, kjer je ledena ujma poškodovala več kot 31 odstotkov gozdov. Po doslej znanih podatkih je najhuje na območju Postojne, Pivke in Gorenje vasi - Poljan, kjer je poškodovanega več kot 50 odstotkov drevja, prav tako Logatca, Medvod, Ljubljane, Loške doline in Loškega Potoka, Cerknice, Horjula, Polhovega Gradca..., kjer se poškodovanost drevja po prvih ocenah giblje med 30 in 50 odstotki.
Konec umiranja lesne industrije?
Državna družba naj bi na najbolj prizadetih območjih vzpostavila tudi zbirne centre za prevzem lesa in prodajalcem vnaprej določila minimalno ceno za posamezne kategorije. Po takšni ceni ga bodo lahko prodajali le lastniki gozdov oziroma koncesionarji na območjih, ki jih je ujma najbolj prizadela. Država naj bi tudi določila najvišjo možno ceno sečnje in spravila lesa na teh območjih. S tem želi pomagati lastnikom gozdov, da ne bi bili zaradi preobilja lesa na trgu in posledično nižjih odkupnih cen preveč oškodovani, omenjena družba pa naj bi prevzeti les prodajala predvsem slovenski lesnopredelovalni industriji in ji s tem pomagala iz dolgoletnega krča. Mnogi namreč pričakujejo, da bi velikanske količine lesa, ki naj bi jih ta družba odkupila, vendarle lahko omogočile začetek oživljanja slovenske lesne industrije.
Državni gozdarski d. o. o. naj bi deloval, dokler ne bo škoda v gozdovih odpravljena. Optimisti pričakujejo, da se bo to zgodilo v letu dni, realisti pa govorijo o najmanj petih letih. Poznavalci namreč pravijo, da bo velikanski uspeh, če bi lastnikom (480.000 zasebnikov ima v lasti 951.000 hektarjev gozdov, država pa približno 235.000 hektarjev) uspelo iz gozdov na leto pospraviti okoli 1,5 milijona kubičnih metrov poškodovanega drevja. Predvideno je tudi, da naj bi ZGS izdal odredbo, s katero bi lastnikom določil, do kdaj morajo podrto in poškodovano drevje odpeljati iz gozda, sicer jih čaka kazen. Toda poznavalci opozarjajo, da zakonske podlage za takšno odredbo pri listavcih ni.
