Medtem ko gledalci ugibamo, ali po zraku letijo kozarci in lonci, ali si sploh še delita skupno gnezdo ali ne, zakaj za vraga lepotica ne reče niti besedice o princu in zakaj princ v najtežjih trenutkih ne gre z njo na hrib, se končno najde pravi vzrok vseh težav. Z glavo lepotice je nekaj narobe. Strah pred neuspehom je blokada in gonilo slabih rezultatov. Torej je vse preprosto: zamenjati je treba misli v glavi. In to naša junakinja naredi v pravem trenutku. Noč pred zmagovitim spustom s hriba se po njeni glavi podijo spomini. Spomin na njeno prvo tekmo v njeni Zlati na Koroškem, ko se je pomerila v smuku z za dve glavi višjimi tekmicami in zmagala. Njena glava je rekla: zakaj ne bi tega ponovila tudi danes. Skratka, če sem zmagala takrat, lahko zmagam tudi danes.

Vse, kar je sledilo in bo sledilo, je le še epilog. Absolutno najbolj gledan prenos, ko je vrglo ven vse internetne povezave zaradi preobremenjenosti, je zadnja epizoda limonade ala mazejada, ki je ne more pokvariti niti Ana Kobal s svojim strokovnim glodanjem istih misli brez vsebine in smisla.

Ima pa vedno na zalogi misli s smislom Janez Janša. Ko je spet gostoval na tretjem parlamentarnem program, je bila diagnoza stanja enostavna. Po njegovem smo v krizi zaradi tega, ker vrednote iz leta 1991 niso več aktualne, ker nismo izvedli lustracije, ker so bili nagrajeni tisti, ki so nasprotovali osamosvojitvi, in ker se tudi novinarji pri njem spravljajo samo na formo namesto na vsebino. Ko na vprašanje Bojana Travna o nakupu tistega malega volva spet nismo dobili jasnega odgovora, je Bojan izrekel nekaj nepojmljivega: »Vi me malce zabodeno gledate.« Očitno vsakemu, ki stoji nasproti Janezu, enkrat nekaj uide. Pred časom je ušlo Ljerki Bizilj s tisto mislijo, da se z njim ne misli več ukvarjati in naj gre že v zapor, če je kriv, zdaj Bojanu z zabodenim pogledom.

Zato pa mi ne gledamo zabodeno, ko nam Janez razlaga, da se bo zgodilo tisto, kar bodo v virtualnem svetu ustvarjali mediji, ki jih ne zanima nič drugega kot to, kdaj se bo umaknil. Televizije živijo od stalnega ponavljanja ene in iste mantre: Kdaj boste odstopili? Ko je v četrtek novinarka Suzana Perman v neposrednem javljanju pred mikrofonom gostila Zorana Jankovića, je bilo njeno prvo vprašanje briljantno: Kriminalisti so bili na Magistratu cel dan. Boste odstopili? Zoran je s svojim nasmeškom sicer to preslišal in se spraševal, ali je on res glavni problem te države. Očitno razočarana novinarka je hotela na hitro zaključiti javljanja in dobila od sogovornika kratek poduk: »Ne bodite nervozni, ko odgovarjam. Vi ste hoteli ta pogovor.«

Mi pa imamo raje limonade ala mazejada…