Slovenija velja za gorato deželo, kjer je gradnja cest lahko zapletena, saj morajo prometnice včasih povezovati in prečkati doline ter se prebiti skozi hribe in gore. Zato so predori nekaj povsem samoumevnega, brez njih pri nas enostavno ne gre. Slovenija ima v sistemu avtocest trenutno 43 predorov, dva še gradijo, najdaljši in hkrati edini enocevni avtocestni predor so Karavanke z dolžino 7864 metrov. Vožnja skozi predore se zelo razlikuje od vožnje po običajni cesti in zahteva več pozornosti. Tako je na primer prehitevanje v enocevnih predorih prepovedano, podobno kot tudi obračanje, vožnja vzvratno ali ustavljanje, razen v nujnih primerih, ko lahko vozilo ustavimo v odstavni niši in ga moramo takoj ugasniti.

Predori imajo tudi svojo žalostno stran

Že pred uvozom v predor je treba vožnjo prilagoditi razmeram, prižgati luči, sneti sončna očala in opazovati semaforje, ki bi lahko nakazovali, ali je v predor sploh dovoljeno zapeljati. V predoru je treba paziti na omejitve hitrosti, ustrezno varnostno razdaljo, opazovati je treba, kje so izhodi v sili in podobno. V primeru zastoja v predoru vklopite vse štiri utripalke in imejte za vozilom pred seboj vsaj 5 metrov varnostne razdalje, po potrebi ugasnite motor in ključ pustite v kontaktni ključavnici. Vsekakor pa ni dovoljeno v predoru, kot to rado počne veliko slovenskih voznikov, ustavljati, če na primer zunaj pada toča. V Darsu dodajajo, da so hitrosti v večini predorov omejene na 100 km/h. Zaradi določenih posebnosti je hitrost omejena na 80 km/h v predoru Karavanke (dvosmerni promet), predoru Šentvid (priključek v predoru) in nekaterih predorih na hitri cesti Razdrto–Vipava.

Predori pa imajo tudi svojo žalostno stran. Ni tako malo voznikov, ki so se odločili za žalosten korak in si v predorih vzeli življenje. Onja Tekavčič Grad iz Centra za mentalno zdravje v Ljubljani pojasnjuje: »Vzrokov za take vrste samomorov je veliko. Vsak tak dogodek je vedno splet mnogih osebnostnih in zunanjih (priložnosti, ponavljanje nekih vzorcev vedenja) okoliščin. S tem v zvezi je natančno poročanje o določenem samomoru v predoru lahko tudi nevarno, saj lahko nekdo uporabi podobno metodo. Seveda pa bodo tudi tehnične spremembe v predorih pomagale pri preprečevanju tega pojava.« Po njenem mnenju je bila uporaba avtomobila kot izbora sredstva za samomor prisotna vedno, seveda pa se oblike prilagajajo temu, da nastajajo nova mesta, ki so nevarna ali nezaščitena.

Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje – je tudi nacionalna koordinatorica za Slovenijo v IASP, mednarodni zvezi za preprečevanje samomorov – dodaja: »Od leta 1997 do leta 2012 smo zabeležili 74 samomorov z metodo namernega trčenja z motornim vozilom. Podatkov o tem, koliko od teh je bilo takih, ki so se zgodili v predorih, nimamo. Povprečno se na leto zgodi pet samomorov s tako metodo. Od leta 1997 do 2010 je sicer stopnja samomorilnosti v Sloveniji precej upadala. Samomorilni količnik je padel s 30 na 100.000 prebivalcev na 20. Upad smo v tem obdobju zaznali pri obeh spolih in v vseh regijah v Sloveniji. V zadnjih dveh letih opažamo blag porast samomorov med moškimi, medtem ko situacija pri ženskah ostaja stabilna.« A ne glede na časovna obdobja in dejstva, da se je to dogajalo, morajo tudi odgovorni narediti svoje ter urediti predore in odstavne niše tako, da bi preprečevali te žalostne dogodke.

Blažilniki trkov v odstavnih nišah

Tega se zavedajo tudi pri Darsu, zato so v odstavne niše predorov že začeli nameščati blažilnike trkov. »Za izboljšanje varnosti v območju predorskih niš smo začeli pred zaključno steno niše nameščati blažilnike trkov, v prihodnje pa bodo spremenjeni detajli izvedbe predorske niše. Optimalne rešitve tega detajla se usklajujejo na ravni več evropskih držav. Po prvih nesrečah, ki so se začele v drugi polovici leta 2010, smo hitro pripravili predlog rešitev. Pri iskanju optimalne rešitve pa je težavo predstavljalo pridobivanje ustrezne dokumentacije. Naša zakonodaja na tem področju ne predvideva možnosti odstopanja od predpisov, ki pa so zelo omejujoči. Za nove predore, na primer predor Markovec, pa smo že med samo gradnjo prilagodili detajle izvedbe predorskih niš. Sicer pa med največjimi nevarnostmi, če ne upoštevamo naletov v končno steno predorskih niš, predstavlja največjo grožnjo vožnja v nasprotno smer,« pravi Jan Sajovic iz službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Darsu.

Ocenimo lahko, da vozniki delajo napake tudi nehote ali pa ravnajo v paniki. Sem ter tja smo priče posnetkom, ob katerih se mnogim naježi koža, kaj vse so sposobni storiti vozniki na avtocesti in tudi v predorih. »Najpogostejše napake voznikov so v neupoštevanju omejitev hitrosti, nezadostni varnostni razdalji in neupoštevanju drugih obveznosti, ki jim jih nalagajo prometna signalizacija in pravila vožnje, kot so prepoved ustavljanja v predorih, vožnja vzvratno, obračanje in napačna smer vožnje. Vse to je neodgovorno in skrajno nevarno obnašanje,« komentira inštruktor varne vožnje pri AMZS Brane Legan. A zakaj se vozniki odzovejo napačno, kaj jih dejansko zmede in pripelje do neracionalnih manevrov na cesti? »Kdor se vožnji posveča in jo prilagaja vsem pravilom, ga bo neka nastala izredna situacija zelo težko zmedla. Žal pa se preveč voznikov vožnji že ob normalnih razmerah ne posveča dovolj zbrano, nevarnosti se tako niti ne zavedajo.«