Walter Reusser, vodja blagovne znamke Stöckli, je bil ob uspehu Tine Maze med najsrečnejšimi posamezniki na svetu, saj je švicarski proizvajalec opreme tako kot Slovenija osvojil zgodovinsko prvo zlato olimpijsko kolajno v alpskem smučanju. Ko smo se z Reusserjem pogovarjali pred mesecem in pol v Val d'Iseru, je v ekipi vladala negotovost, ki so jo z izkušnjami, znanjem in predanostjo najboljši slovenski športnici znali v kratkem času obrniti v najboljšo možno smer. Švicar je povedal zanimive podrobnosti, ki so se dogajale v zadnjem mesecu in pol, o finančnem bonusu, ki ga bo prejela Tina Maze od podjetja s tremi milijoni švicarskih frankov proračuna, ter vložku švicarskega proizvajalca v slovensko alpsko smučanje.

Veliko smo poročali o turbulentni olimpijski sezoni Tine Maze v svetovnem pokalu. Kot vodja blagovne znamke Stöckli ste doživljali težke čase. Jih lahko opišete?

Vsak uspeh, ki ga je dosegla Tina Maze z našo smučarsko opremo, je bil načrten. Ko se je Tina povsem približala svetovnemu vrhu, torej ko je bila druga v skupnem seštevku svetovnega pokala, smo si za naslednji projekt zadali osvojitev velikega kristalnega globusa. Tini smo bili pripravljeni ponuditi vso možno podporo, da bi dosegla ta cilj. Kot veste, nam je cilj uspel, čeprav nihče niti pomisliti ni upal, da bo Tina osvojila 2414 točk svetovnega pokala. Po lanski sezoni smo se na zaključni majski prireditvi našega podjetja usedli in Tino vprašali, kakšni so njeni rezultatski cilji v olimpijski sezoni. Odgovorila je, da si želi osvojiti zlato olimpijsko kolajno. Stisnili smo si roke in ji obljubili, da ji bomo ponudili vse, kar potrebuje na poti k uresničitvi ciljev.

Konec dober, vse dobro. Ko smo se z vami pogovarjali pred mesecem in pol, je bil trener Tine Maze še Walter Ronconi, ki ga je deset dni kasneje zamenjal Mauro Pini. Zaupajte nam, kaj se je dogajalo v tistem času?

Verjamem, da je, odkar se je ekipi priključil Mauro Pini, navzven videti vse v najlepšem redu. Toda Tina Maze in ekipa praktično nimata doma. Verjetno vam ni treba poudarjati, da je delo naporno in stresno, da ima kdaj kdo slab dan, da se praktično nima kam umakniti... Sodu je izbila dno tekma v Bormiu na začetku januarja. Takrat sem pristopil k Andrei Massiju in mu rekel: Konec je, tako ne gre več naprej! Našli smo Maura Pinija, ki je bil pripravljen stopiti v projekt.

Ste imeli kaj težav s plačilom novega trenerja?

Seveda smo jih imeli. Takrat sem rekel Massiju in Tini, da bom na svoja pleča prevzel finančni dodatek. Tini pa sem rekel, naj mi poplača vložek s čimprejšnjo zmago. Takrat je v avtu sedela za Massijem in mi je odgovorila: Walter, potem nič ne tvegaš! Takoj me je prepričala, da smo na pravi poti. Zasmejal sem se in ji rekel, naj le čim prej zmaga, da bom pomirjen. In ker je Tina šampionka, je držala obljubo! Z olimpijsko zmago je Tina dosegla vse, zato sem ponosen, da piše smučarsko pravljico z nami.

Koliko olimpijska zlata kolajna pomeni za vaše malo podjetje?

Ogromno! Tina nam je prinesla prvo olimpijsko zlato kolajno v alpskem smučanju. Pred njo smo osvojili dve v smučanju prostega sloga. Osredotočili smo se predvsem na hitre discipline, katerih uspehi so v svetu alpskega smučanja najbolj cenjeni.

Imate v pogodbi s Tino Maze določeno nagrado za zlato olimpijsko kolajno?

Seveda jo imamo. Zneskov vam ne bom izdal. Lahko vam povem le to, da bo Tina z zlato olimpijsko kolajno gotovo zaslužila toliko kot v lanski rekordni sezoni zbira točk v svetovnem pokalu in uspehov na svetovnem prvenstvu v Schladmingu (lani so švicarski mediji pisali o pol milijona švicarskih frankov, op. p.).

Do kdaj imate sklenjeno pogodbo s Tino Maze?

Pogodbo smo podaljšali lani poleti, ker smo jo imeli sprva podpisano do konca olimpijske sezone. Sedaj imamo podpisano medsebojno zvestobo do konca prihodnjega leta. Do leta 2018 pa imamo s Tino dogovor, da bo ambasadorka našega podjetja.

Veliko denarja vlagate tudi v slovensko alpsko smučanje. Za kakšne zneske gre?

V slovenske smučarje vlagamo veliko finančnih sredstev. Za participacijo plačujemo 120.000 švicarskih frankov na sezono ter dodatnih 30.000 evrov. To so visoki zneski za naše podjetje. V poslu sicer ni pomembno, iz katere države kdo prihaja. Zato meni osebno pomeni enako, ali olimpijska prvakinja postane Tina Maze ali Fabien Suter. Zavedamo se, da se nam bo poznalo, ko se bo Tina športno upokojila, saj v ozadju nimamo smučarja, ki bi jo lahko nadomestil. Upamo, da nam bo uspel tudi preboj v moškem delu. Žal se je poškodoval Rok Perko, me pa veseli, da sta Martin Čater in Boštjan Kline izjemno obetavna alpska smučarja, na katera računamo v prihodnosti.

Se bojite, da bi se Čater in Kline izgubila v slovenskem povprečju?

Zelo! Če bi bila Čater in Kline Švicarja, bi smučarska zveza vanju vložila veliko denarja in jima ponudila ves potreben komfort, da bi se nekoč morda prebila na vrh. V Sloveniji takšne podpore žal ne bosta dobila. Zanašanje na trenersko mojstrstvo Andreja Jermana bo premalo. Bojim se, da se bosta lahko uvrščala le med dobitnike točk, ne pa na mesta, ki si jih želimo mi, javnost in navsezadnje športnika sama. Gibamo se torej v začaranem krogu, v katerem finančno podpiramo Smučarsko zvezo Slovenije, po drugi strani pa bi si želeli, da bi imeli slovenski alpski smučarji večjo podporo s tega naslova.