Na začetku smo hoteli igrati odprt hokej, da Rusi ne bi imeli preveč pobude, a ob takšnem pristopu se vsaka napaka v srednji in obrambni tretjini drago plača. Toda ko ekipa prejme gol v prvih minutah tekme, je to lahko tudi pozitivno. Namreč, ko enkrat zaostajaš z 0:2, ti postane jasno, da nimaš več česa izgubiti in da moraš začeti dobro igrati, če hočeš kaj narediti. S tem smo se precej sprostili.

Drugi del je dokaz, da smo dobro pripravljeni. Zmagali smo tretjino, kar je proti večkratnim olimpijskim prvakom velik uspeh. Selektor Matjaž Kopitar je odlično sestavil moštvo, njegov sin Anže pa je dokazal, zakaj je najboljši igralec v tem delu Evrope.

Rok Tičar, Žiga Jeglič in Robert Sabolič so moji fantje. Imam jih rad. Že dolgo nazaj sem poudarjal, da to niso fantje, ki igrajo hokej, ampak se ga igrajo. Z leti so postali še izkušenejši, hitrejši ter močnejši. Odlično se poznajo in se prav čutijo. Podaja Saboliča za drugi gol je bila perfektna, Jeglič pa je z odliko opravil z dvema branilcema. Vsi trije lahko brez dvoma igrajo na najvišji ravni. Skupaj so sestavljeni zelo elegantno. Jeglič je odličen obrambni napadalec, ki nasprotniku vzame ogromno ploščkov, Sabolič, ki je bil že pred koncem kariere, je na Jesenicah dokazal, da zna igrati hokej, Tičar pa ima izvrstno tehniko in ogromen pregled nad igro.

O vratarju Robertu Kristanu ni treba izgubljati besed. On je že zdaj legenda in nikoli ne razočara. Nedvomno še ni rekel zadnje besede. Hokejistom pa dajejo spodbudo tudi vse naše kolajne v Sočiju, saj so vsi slovenski športniki velika olimpijska reprezentanca. Morali bomo biti le še bolj preudarni, zavzeti in odločni, pa bomo lahko prišli tudi do hokejske zmage. Najbolje, da na četrti tekmi.

Zvone Šuvak je legenda slovenskega hokeja, nekdanji olimpijec in rekorder po številu golov za Jugoslavijo.