Za slovensko hokejsko reprezentanco je bila uvodna tekma olimpijskega turnirja s prvim favoritom Rusijo takšen veledogodek, kot če bi nogometna reprezentanca igrala uvodno tekmo letošnjega svetovnega prvenstva z Brazilijo v Sao Paolu. To je bilo očitno po vstopu v tekmo, ko ni šlo le za spoštovanje ruskih zvezdnikov, ki so številnim slovenskim reprezentantom vzorniki, ampak že kar za strah pred uglednim tekmecem, kar se je pokazalo v napakah, kakršnih sedanja generacija običajno ne dela. Slovenija je tekmo dejansko začela z zaostankom 0:2 po bliskovitih golih najboljšega igralca na svetu Ovečkina s silovitim strelom pod prečko in Malkina v štirih minutah.

Ko je vse kazalo na rezultatski polom in katastrofo, je Slovenijo v igri ob ruskem naletu obdržal vratar Robert Kristan s serijo 16 obramb v nizu, čeprav so bili ruski streli izjemno siloviti in natančni, da so spominjali na granate. Za predstavo je po tekmi prejemal čestitke. »To je lepo, a še lepše bi bilo, če bi zmagali, saj smo imeli priložnost za veliko presenečenje. Težko je bilo iti v tekmo, potem ko je bila glava polna že dan prej, saj so tekmeci v enem kakovostnem razredu višje kot Slovenija. Pokazali smo, da se lahko kosamo z velesilo Rusijo, ki je bila pač boljša v doseganju golov. Majhne napake, ki so nas stale zmago, bomo popravili, da se bomo v soboto prikazali v boljši luči proti Slovaški in da dosežemo prvo zmago na turnirju,« je povedal Robert Kristan. Jutri proti Slovaški bo še bolj motiviran za zmago, saj si v Nitri služi kruh.

Ko so Kristanovo delo začeli nadgrajevati soigralci v polju s kombinatoriko, odločnostjo in agresivnostjo, je Slovenija odigrala navdušujočo drugo tretjino, ki je povzročila pravo evforijo v domovini pa tudi med nevtralnimi poročevalci v dvorani, zato je imel predsednik Hokejske zveze Slovenije Matjaž Rakovec v dresu slovenske vrste med odmorom veliko dela, da jim je pojasnjeval, kako je ekipa s tem opravičila olimpijski nastop. Razigrala se je druga peterka, katere kombinatoriko in predrznost je z izjemnima goloma kronal Žiga Jeglič, ko je znižal na 1:2 in 2:3, s čimer je gostitelje naredil zelo živčne.

»Ker nismo imeli prijateljskih tekem, da bi se uigrali, smo bili na začetku malo izgubljeni. Preklop smo naredili, ko smo začeli igrati našo moštveno igro in bili enakovredni v drsanju, kar je pripeljalo do naših priložnosti. Škoda, ker smo na začetku zadnje tretjine prejeli dva gola, sicer bi bila končnica še zelo zanimiva,« je po tekmi pripovedoval slovenski junak Žiga Jeglič, ki je kopiral prvega zvezdnika Ovečkina. Oba imata na hrbtu osmico, tudi Jegličev prvi gol je bil silovit in močan strel pod prečko. »No, Ovečkin je za razred boljši in močnejši, saj je najboljši napadalec na svetu,« je dodal Jeglič, ki navzven deluje krhko, a se zaradi sloke postave pred golom giblje kot jegulja. Gola mu pomenita še posebej veliko po ponesrečeni sezoni z neuspešno misijo na Finskem in operacijo komolca takoj po prihodu v Nemčijo. Če je napadalna trojka Jeglič-Tičar-Sabolič na turnirju v Innsbrucku preveč zadrževala plošček in komplicirala ter bila deležna kritik, je v Sočiju pokazala nov obraz. Po pogovoru s strokovnim štabom so to slabo razvado namreč odpravili. Za nameček so igrali proti tekmecu, ki ti ne dovoli veliko priložnosti, zato so vse skupaj poenostavili.

Prvo slovensko priložnost na tekmi je sredi prve tretjine zastreljal Anže Kopitar. Kako obremenjujoč je status prvega zvezdnika, je bilo opazno, ko so Rusi posebej pazili nanj na igrišču pa tudi po tekmi. Pol ure je odgovarjal na vprašanja novinarjev z vsega sveta, ko so bili vsi drugi že pod prho. »Lahko smo zelo ponosni na naš prvi nastop. Po deseti minuti smo se sprostili in spoznali, da lahko igramo. Čeprav imajo Rusi v ekipi večino igralcev iz lige NHL, so prav tako krvavi pod kožo. Ne glede na poraz Slovaške z 1:7 z ZDA se bo naša tekma s Slovaki v soboto točno opoldne začela z 0:0 in ne bomo imeli nekaj golov prednosti. Na zadnjih dveh obračunih s Slovaki v Halifaxu in Bratislavi je bilo zelo tesno. V tekmo moramo iti pogumno. Jeglič, Sabolič in Tičar so odigrali zelo dobro tekmo z Rusijo, še moj napad bo skušal dati kakšen gol in upam, da bo dovolj za skalp Slovakov,« je posebej za slovenske medije povedal Anže Kopitar.

Njegov oče Matjaž Kopitar je na tiskovni konferenci kar sam sebe iz slovenščine prevajal v angleščino: »Druga in tretja tretjina sta lepa popotnica za naprej. Bili smo blizu velikemu dosežku, a priložnosti žal nismo izkoristili. Je ne objokujemo, ker je realnost takšna, da je bila Rusija po strelih in priložnostih boljša. Končni izid je kar realna slika tega, kar smo videli na igrišču.« Visoka zmaga ZDA ga ni presenetila, saj pravi, da so izjemno kakovostna ekipa, zato le upa, da Slovenija ne bo občutila njihove moči. »Upam, da bo poraz Slovake malo potrl in jim bo zmanjkalo časa, da se poberejo. Imajo vrhunske igralce. Če bomo turnir nadaljevali tako, kot smo ga začeli, bomo na koncu lahko zadovoljni. Fantje so dobili potrditev, da lahko igrajo proti največjim svetovnim asom,« je končal Kopitar. Psihološko pripravo bo gradil na tem, da lahko še naprej igrajo tako dobro, če so to zmogli proti gostiteljem.