»A tudi vi ste novinarka? Sem že prav sita ljudi z mikrofoni. Saj nam ni nič tako hudega. Naše hiše na srečo niso ogrožene. Cesto je spet zalilo in nas bodo pač vozili s čolni,« nam je odvrnila Zdenka Avsec, domačinka iz vasi Šmarata v Loški dolini, ki smo jo včeraj ponovno lahko dosegli le s čolnom. Potem ko je bila vas januarja odrezana kar deset dni, je včeraj voda ponovno prelila edino povezovalno cesto. Njena hiša je najbližja vaškemu »pristanišču«, zato njihovi mornarici, kot ji pravijo domačini, kuha čaj in kavo, prinese kaj za pod zob, v garaži pa se lahko takrat, ko ni nobenega potnika, pogrejejo na toplem. »Ob poplavah pred 14 dnevi so gospodinje iz cele vasi zanje pekle pecivo,« hvaležno pove.
Odzvali so se gorenjski reševalci na vodi
Da so domačini poplav vajeni in jih sprejemajo zelo mirno, potrpežljivo in brez vsake slabe volje, potrdi tudi vaščan in gasilec Marko Bavec. Svoje avtomobile še pravočasno prestavijo na drugo stran ceste, da se lahko odpravijo na delo, v trgovino in po drugih opravkih, nato pa vse potrebno, kar je pač mogoče spraviti v čoln, prepeljejo domov. V vas se s čolnom pripelje tudi poštar pa tudi mleko domači kmetje oddajo po vodi. Pred leti, ko jim jo je visoka voda zagodla ob ne ravno pravem trenutku, so v čolnu vozili tudi nevesto, ženina in svate, se spominja Bavec. »Hvalu bogu se doslej še nikoli ni zgodilo, da bi morali med poplavami koga zaradi zdravstvenih razlogov hitro reševati. Se pa z občino vseeno dogovarjamo, da bi morda še letos prek gozda uredili intervencijsko pot za gasilce, policijo in reševalce, ki bi jo uporabljali samo v primeru poplav,« nam je povedal Bavec. Zdaj namreč alternativne poti ni, ekipa z gumijastim čolnom je vaščanom zato na razpolago od pol petih zjutraj, ko gredo prvi na delo, do enajstih zvečer, na dežurni številki pa tudi vmes.
Včeraj so domačim čolnarjem iz prostovoljnega gasilskega društva priskočili na pomoč štirje gorenjski kolegi iz enote za reševanje na vodi in iz vode, ki deluje v okviru republiške civilne zaščite. »Prav je le, da je na začetku zraven kdo od lokalnih gasilcev ali domačinov, ki pozna teren in nas usmeri, kje lahko vozimo, da se izognemo morebitnim ograjam, žicam, drevju in drugim nevarnostim,« je na pasti opozoril Robert Anžič, vodja ekipe, ki se je z veseljem odzvala.
Tudi župan občine Loška dolina Janez Komidar je opozoril, da so prevozi ljudi s čolnom veliko bolj odgovorno delo, kot se zdi na prvi pogled. »Ravno zato smo se odločili, da zaprosimo za pomoč, saj pri nas krizne razmere trajajo že skoraj en mesec, naše ekipe pa so že od takrat na terenu, zato je utrujenost velika.« Po desetdnevnih poplavah so bili po komaj dveh dneh počitka tukajšnji gasilci namreč ponovno aktivirani zaradi ledene ujme. »To je podeželsko okolje. Ljudje smo povezani. Ko je treba, se takoj odzovemo in ne čakamo na tujo pomoč. Vem, da bi bili tudi naši gasilci še pripravljeni delati sami, a nekje mora biti meja,« je poudaril župan. Med ledeno ujmo je v Loško dolino, sicer nekoliko pozneje kot v druge kraje, prišla tudi zunanja pomoč, tako Slovenske vojske kot gasilcev iz drugih koncev Slovenije, ki so pomagali pri čiščenju posledic ujme, pa tudi mednarodna pomoč z agregati.
Največji naselji v Loški dolini, Lož in Stari trg, sta električno energijo prek omrežja po enajstih dneh dobili včeraj, danes naj bi delavci Elektra Ljubljana vzpostavili tudi napajanje nekaterih vasi. Drugod si bodo še naprej pomagali z agregati, tudi avstrijskimi, romunskimi in poljskimi.
»Med električnim mrkom nam ni bilo hujšega. Hrane smo imeli dovolj. Če živiš v tako odmaknjeni vasi, imaš pač vedno malo več zaloge, saj ne moreš za vsako malenkost skakati v trgovino. Eden od sovaščanov pa je na srečo že v petek kupil agregat, ki smo si ga nato vse dni solidarno posojali med seboj in si tudi sicer pomagali.
Kostanjevica pod vodo
Niso pa imeli težav z visoko vodo samo na Notranjskem, izredne razmere so doživljali tudi v Kostanjevici na Krki. »Aktivirali smo vse razpoložljive gasilce, določili, kdo gre po otoku opozarjat ljudi, druge skupine začenjajo polnjenje protipoplavnih vreč in razvoz,« je ob našem obisku pripovedoval poveljnik tamkajšnje civilne zaščite Robert Zagorc. Ker so bile napovedi resne, so v telovadnici osnovne šole uredili tudi krizni center. »Potem bomo videli, kako se bo razvijalo čez noč.«
Milan Haralovič, ki je pred svojo hišo ob Krki z zaskrbljenostjo opazoval nivo reke, se spominja, da je bil občutek pred dobrimi tremi leti podoben. »Še ob enajstih dopoldne je bilo tako, kot je zdaj, popoldne pa je bila voda že v hiši,« pripoveduje. »Kaže slabo, samo kaj moremo? Začeli bomo umikati stvari, tudi gasilci, lahko naredijo, kar je nujno, drugače pa nam nimajo kaj pomagati,« vdano pripoveduje Haralovič. Vode ne more ustaviti nihče.
»Jaz sem ves čas pri oknu. Ko imaš enkrat vodo notri, ti to ne da miru,« ni bila nič manj zaskrbljena Sonja Stanič, ki pravi, da že tri dni ne spi. »Ko se zbudiš v mokri postelji in te izselijo za tri dni, uničeno imaš vse pohištvo, tega ne moreš pozabiti,« nadaljuje. Zdaj že ve, kako se pripraviti na najhujše, kaj vse je treba umakniti. Pravi, da bo ponoči kljub vsemu ostala v svoji hiši. »Je pa res, da ne moreš spati, ko enkrat vidiš podgane, miši in kače, kar sem videla takrat, ko smo zunaj pospravljali za poplavami,« še pravi Staničeva.
V Šoštanju so se borili s plazovi
V zaselku Florjan v občini Šoštanj pa se je sprožil ogromen zemeljski plaz, ki je pod seboj pokopal hlev in delno zasul najprej eno, nato pa še dve sosednji stanovanjski hiši. Starejšo nepokretno stanovalko so iz ene od ogroženih hiš skozi okno rešili gasilci, žal pa niso mogli pomagati kravi in teličku, ki sta ostala pod debelo plastjo zemeljske gmote, ki je uničila tudi traktor. Lastnik omenjene hiše Franc Brusnjak je bil zaprepaden in kar ni mogel dojeti, kaj se je zgodilo. »Okoli pol enih ponoči je hišo streslo, kot bi bil potres, potem pa je vrata na hodniku kar vrglo s tečajev, v hišo pa je drla gromozanska blatna gmota,« je strnil misli po nesreči, ki ga je doletela. Šoštanjski in topolški gasilci pa so bili spet na nogah, pri delu pa so jim bili v pomoč tudi gradbinci z ustrezno mehanizacijo, s katero so čistili okolico zasutih hiš ter odvažali odvečno zemljo.
»Utrujeni smo, saj si še nismo opomogli od žledu in ledu. Devet dni smo bili na terenu 24 ur, le en dan smo imeli prosto, pa smo znova morali na teren. Ne vem, kaj je to, kot bi se res nekaj zarotilo proti naši občini,« je po nočni intervenciji, v kateri je sodelovalo 25 gasilcev iz Šoštanja in Topolšice, povedal Boris Goličnik, poveljnik občinske gasilske zveze. Na občini so takoj ponudili pomoč stanovalcem, ki pa so našli začasno bivališče pri sorodnikih, če bo sanacija trajala dalj časa, pa bodo poiskali tudi kakšno drugačno, dolgoročnejšo rešitev.
