V rimski bolnišnici Gemelli so švicarski, nemški in italijanski raziskovalci na 36-letnem Dancu testirali protezo roke, ki je delovala kot svojevrstna kombinacija biologije in elektrotehnike. Dennis Aabo Sorensen je levo roko izgubil pred devetimi leti v nesreči ob pripravljanju ognjemeta in nedavno, ko so mu pričvrstili omenjeno protezo, je dejal: »Neverjetno! S tipom sem lahko občutil stvari, ki jih nisem že devet let.«
Na testiranju je lahko z zavezanimi očmi prepoznal različne predmete, ki jih je otipal s protezo. Ločil je med mandarinami, pomarančami in žogico za bejzbol ter med tkanino, kosom lesa in plastičnim kozarcem.
Na protezi se senzorji odzovejo na napetost, ki jo povzročajo umetni prsti, tako da v električne impulze spremenijo informacije, ki jih prejemajo ob pacientovim rokovanjem s predmetom in jih naprej posredujejo živčnemu sistemu. Tako je bilo mogoče s protezo vzpostaviti čutno percepcijo tipa, čeprav je pacient devet let ni aktiviral.
Elektrode, ki so na protezi omogočile tipanje, so morali Dancu odstraniti po mesecu dni, ker tako zahteva evropska zakonodaja. Toda raziskovalci so prepričani, da bi jih lahko imel še veliko let, ne da bi poškodovale njegovo živčevje.
Načrti za množično uporabo
Potrebno bo še precej let, da bodo v Evropi dovolili uporabo takšne proteze. »Vse je odvisno od prihodnjih kliničnih testov,« je dejal Staniša Raspopović, eden od vodilnih pri tem evropskem projektu za protezo, ki obudi čutilo za tip. Po njegovi oceni bo mogoča množična uporaba aparata »morda že v petih, najkasneje pa v petnajstih letih«.
S protezo nabiral češnje za peclje
Tudi ameriška ekipa raziskovalcev je v zadnjem letu dosegla podoben preboj pri izdelavi protez, s katerimi je mogoče vzpostaviti čutno zaznavanje tipa. Prišli so tako daleč, da je pacient lahko z zavezanimi očmi in s protezo roke skoraj brez težav za peclje nabiral češnje in pomečkal samo eno od petnajstih. O napredku kaže podatek, da se ob takšnem nabiranju češenj z običajnimi protezami pomečka devet od petnajstih sadežev. Američani so prepričani, da je njihova proteza boljša od omenjene evropske, ker naj bi bila manj invazivna oziroma ni tako zelo v stiku z živčevjem, zaradi česar je manj nevarnosti, da bi se degradirali biološko pogojeni živčni signali. Pričakujejo, da bi proteze lahko začeli množično uporabljati že čez pet ali deset let. mš
