Zimska depresija je pogostejša v geografskih širinah, kjer je pozimi zelo malo sonca, denimo na Finskem in Aljaski. Tudi pri nas nismo izvzeti. Pokojni psihiater dr. Andrej Marušič je ugotavljal lokalne razlike po Sloveniji. Na Primorskem je manj samomorilnosti in depresij kot v drugih regijah, kar gre pripisati tudi količini svetlobe in vlogi podnebja na počutje ljudi.
Poleti več energije
Že zapisi starih Grkov sporočajo, da so poznali vpliv svetlobe na dobro počutje in razpoloženje. »V zadnjih desetih letih pa se v strokovni literaturi pojavlja vse več člankov, ki ugotavljajo antidepresivni učinek svetlobe tako pri sezonskih kot tudi pri drugih vrstah depresije,« je povedala psihiatrinja Marjeta Blinc Pesek, dr. med. Po njenih izkušnjah se poleti, ko je več sonca in daljši dan, mnogo ljudi počuti bolje. Imajo več energije, lažje delajo, so bolje razpoloženi, bolj družabni in bolj spolno aktivni. Če pa naše telo ne dobi dovolj dnevne svetlobe, kot se to zgodi pozimi, se zmanjša sproščanje hormona serotonina. Telo proizvaja spalni hormon melatonin in posledici sta padec metabolizma ter poslabšanje razpoloženja.
V zgodnjih jutranjih urah
Psihiatrinja, ki svetlobno terapijo uporablja tudi pri svojem delu s pacienti, pravi, da poleg zdravilnega učinka močne svetlobe zadnje čase ugotavljajo tudi zdravilni učinek rdeče in modre svetlobe ustreznih gostot moči na razpoloženje. Kot je poudarila, pa je pomembno, da se bolnika obseva v zgodnjih jutranjih urah. In kako deluje terapija? »Domnevno prek regulacije melatonina – hormona, ki je pomemben za ritem spanja in budnosti. Svetloba pa deluje antidepresivno tudi z regulacijo monoaminov – nevrotransmitorjev, ki v centralnem živčevju skrbijo za prenos živčnega signala. Na primer, pomanjkanje serotonina zelo enostavno povzroča depresijo. Oba mehanizma delujeta tako pri naravni jutranji svetlobi kot pri obsevanju v terapevtske namene,« je dodala.
Brez škodljivih UV-žarkov
Pri obsevanju v terapevtske namene terapija poteka tako, da se pacient namesti pod fluorescentno svetlobo polnega spektra ali bleščečo belo svetlobo. Izpostavljenost svetlobi se določi individualno in traja do eno uro. Fluorescentna svetloba je enaka kot dnevna, le da nima škodljivih ultravijoličnih žarkov. Kot je povedala psihiatrinja, poteka terapija po individualnem dogovoru na pacientovem domu ali v ordinaciji. »Posebnih kontraindikacij za terapijo s svetlobo ni,« je dodala, a poudarila, da je pomembno poučiti paciente, da ne uporabljajo UV-luči in da ne gledajo neposredno v močno svetlobo. Če prihaja do težav, so te (ob strokovnem nadzoru) navadno redke in blage. Psihiatrinja je naštela glavobol in blago slabost, obenem pa dodala, da dve tretjini bolnikov, ki so bili izpostavljeni svetlobi v večernih urah, poročata o nespečnosti.
Previdno pri nakupu »lučk«
Če boste na svetovnem spletu raziskovali svetlobno terapijo, boste našli kar nekaj ponudnikov svetlobnih teles, ki naj bi pomagala pri depresivnih stanjih, pa tudi prispevala k hitrejšemu celjenju ran. Asist. mag. Igor Frangež, dr. med., dr. dent. med., kirurg s Kliničnega oddelka za travmatologijo UKC Ljubljana, mož na čelu Slovenskega združenja za fotomedicino in fotobiologijo, potrjuje klinične učinke na celjenje ran, a svetuje pri domači uporabi veliko previdnost. »Čeprav je zdravljenje ran ena najdlje uporabljanih in najbolj raziskanih indikacij tako imenovane fototerapije, si ne moremo na spletu kupiti 'lučke' in pričakovati učinke kar tako, brez vsakršnega predznanja. Naprava mora biti medicinsko testirana in uradno opredeljena za namen fototerapije, pri obsevanju pa moramo nastaviti natančne parametre valovnih dolžin. Če delamo po navodilih zdravnika ali zaupanja vrednega proizvajalca, si škoditi ne moremo, sicer lahko,« je opozoril in navedel primer te škode: »Če valovne dolžine niso pravilne, lahko sprožimo v rani celo nasprotni učinek, to je slabše celjenje rane ali v primeru okužene rane celo napredovanje vnetja.«
Razvejena uporaba v medicini
Slovensko združenje za fotomedicino in fotobiologijo je nastalo z namenom, da pomaga vpeljati nove fizikalne pristope v medicini, ki temeljijo na izkoriščanju lastnosti svetlobe za pomoč pri zdravljenju. Ti pri nas še niso tako poznani, v tujini pa že desetletja predstavljajo učinkovito, neinvazivno in finančno ugodno podporno ali samostojno terapijo na različnih medicinskih področjih, ki nadgrajujejo uvodoma omenjeno psihiatrijo. Laserje, LED-diode in naprave, ki oddajajo polikromatsko svetlobo, najpogosteje uporabljajo za zdravljenje ran in protibolečinsko terapijo. Mimogrede, sprva so kot vir svetlobe uporabljali laserje majhnih moči, v zadnjem času pa jih uspešno in s primerljivimi učinki nadomeščajo cenejše, varnejše in energetsko varčnejše LED-diode. »Sledila je še njihova uporaba v fiziatriji pri rehabilitaciji mišično-skeletnih poškodb, pri zdravljenju kirurških okužb, tudi uporaba fotodinamične terapije v dermatologiji, veliko pa je obetavnih raziskovalnih prebojev, ki usmerjajo k uporabi fototerapije pri izboljšanju kakovosti spermijev, terapije pri urinski inkontinenci in nočni apneji, pa tudi njeni vlogi v parodontologiji,« je našteval asist. mag. Frangež. Dodatne znanstvene raziskave bodo po besedah sogovornika gotovo še potrdile široko uporabnost in učinkovitost fototerapije.
