Skoraj tri mesece po odstopu Stanka Stepišnika in Tomaža Gantarja je premierka vendarle našla kandidata, ki sta bila pripravljena vstopiti v vlado: Metoda Dragonjo in Alenko Trop Skaza, oba pa bi sodila v kvoto ministrov PS. A so organi stranke upokojencev včeraj sklenili, da ministrstva za zdravje ne dajo in da bodo na to mesto predlagali Brigito Čokl.

Da ta njihova odločitev ni mišljena zelo resno, potrjujejo dosedanja dogajanja in izjave vodilnih predstavnikov DeSUS. Ti so namreč v preteklosti večkrat jasno povedali, da si vodenja ministrstva za zdravje ne želijo več. Poleg tega bi lahko Erjavec Čoklovo, če bi jo res želel za ministrico, na to mesto predlagal že pred dvema mesecema. Prav tako pa je vodilnim predstavnikom DeSUS nedvomno jasno, da Bratuškova predloga za kandidaturo Čoklove ne bo sprejela oziroma da je tudi nekatere koalicijske stranke ne bi podprle. Te namreč ocenjujejo, da je bila podpredsednica DeSUS že kot (do)sedanja državna sekretarka na zdravstvenem ministrstvu povsem neučinkovita in neuspešna. Odločitev DeSUS je torej mogoče razumeti predvsem kot nov manever Karla Erjavca, da bi prišli do želenega ministrstva brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sedanja ministrica Tina Komel namreč s tega mesta ne namerava odstopiti, da DeSUS ni upravičen do tovrstnega kadrovskega mešetarjenja, pa so prepričani tudi nekateri drugi člani Pozitivne Slovenije z Zoranom Jankovićem na čelu.

A je Karl Erjavec pri mešetarjenju za ministrska mesta pravzaprav vseskozi dosleden. Ne glede na to, ali je njihova stranka imela ustrezne kandidate, je vztrajal, da ji pripada »ustrezno število ministrskih mest«, svoje kadre pa je uspešno postavljal tudi na druge nezahtevne, a prestižne položaje. Zase je Erjavec vedno znova želel državotvorni resor z vsemi ugodnostmi (od šoferja do varovanja), ki jih ta prinaša. To mu je doslej le enkrat spodletelo – ob oblikovanju Pahorjeve vlade mu zaradi zgodbe s Patrio kljub odločnemu vztrajanju ni uspelo ponovno prevzeti vodenja obrambnega ministrstva in se je moral zadovoljiti z okoljskim. Hkrati se Erjavec vseskozi spretno izogiba prevzemu katerega od resorjev, ki so neposredno povezani z upokojensko problematiko. Zaveda se namreč, da bi se pri vodenju na primer ministrstva za delo, družino in socialne zadeve moral ukvarjati tudi z vprašanji in spremembami, ki bi vznejevoljile njegove volilce, oziroma bi se možnosti izsiljevanj pri upokojenskih temah, pri katerih vseskozi nabira politične točke, bistveno zmanjšale.

In prav v tej luči je mogoče razumeti tudi Erjavčevo zavzemanje, da stranka DeSUS ne bi več vodila nehvaležnega zdravstvenega ministrstva in bi raje prevzela vodenje resorja, ki mu nekateri pravijo kar turistična agencija. Glede na njegovo doslej uspešno kadrovsko mešetarjenje in dosedanje popuščanje Alenke Bratušek različnim izsiljevanjem prvaka DeSUS pa obstaja velika verjetnost, da bo stranka upokojencev tudi tokrat dobila želeni resor. In ji bo PS za to celo še hvaležna.