Vsaka različica s svojimi pomanjkljivostmi
»S kolegom iz Divače sva si enotna, da trasa skozi Divačo ne pride v poštev. O preostalih dveh pa bo še tekla debata,« je poudaril Emil Rojc, župan občine Ilirska Bistrica, ki si želi čim hitrejše povezave proti Ljubljani. Njegov divaški kolega Drago Božac ga je dopolnil, da je divaška različica zanje povsem nesprejemljiva, tudi zaradi poseganja na vplivno območje Škocjanskih jam. Pivški župan Robert Smrdelj pa je poudaril, da na Pivškem po drugi strani sploh ne jemljejo resno različice proti Postojni. Postojnski župan Jernej Verbič se sestanka ni udeležil, so pa tudi v Postojni že poudarili, da različica proti Postojni tudi zanje ni sprejemljiva, ker bi se med drugim preveč približala naseljem.
»Glede na zelo različne interese torej mislim, da je dokaj realna rešitev trasa proti Razdrtemu, bo pa treba počakati še na študije različic,« je kompromisno rešitev nakazal Smrdelj. A tudi tej bi z vidika zaščite vodnih virov, kraških jam in gozdov utegnil resno oporekati del pivških občanov, ki živi v Košanski dolini. Študijo variant naj bi po pojasnilih ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki vodi postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta, sicer javno razgrnili v drugi polovici leta, predlog najustreznejše različice naj bi bil nared do konca leta, vlada pa bi jo lahko potrdila v začetku leta 2015.
Premika si želijo tudi Hrvati
Po včerajšnjem sestanku, ki so se ga udeležili tudi predstavniki s hrvaške strani, bodo župani na ministrstvo poslali sporočilo, da je postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta nujno treba pospešiti. Državi med vrsticami očitajo, da za gradnjo te avtoceste pravega političnega interesa do zdaj ni bilo, pa čeprav se je promet proti Jelšanam, zlasti tovorni, povečal najbolj v državi, obstoječa cestna povezava pa ga ne more več »servisirati«, kar je med drugim pokazala dotrajanost mostu v Prestranku. Ta avtocestna povezava močno zanima tudi hrvaško stran, ki je avtocesto že zgradila tik do mejnega prehoda.
Zlatko Komadina, župan primorsko-goranske županije, je včeraj v Ilirsko Bistrico prišel s kar šestčlansko delegacijo, tudi z najvišjimi predstavniki mesta Reka in treh obmejnih občin Opatija, Klana in Matulji. Poudaril je, da je predvsem v kontekstu gospodarskih povezav avtocesta proti Reki v interesu obeh držav in njunih državljanov, prav tako tudi sosednjih Italije in Avstrije, glavni cilj pa je po njegovih besedah vzpostavitev jadransko-jonskega koridorja.
»Doslej se je veliko lokalno zanimanje za gradnjo te avtoceste kazalo predvsem v občini Ilirska Bistrica. Zato sem zelo zelo zadovoljen, da sem dobil podpornike tudi na hrvaški strani in med kolegi doma. Skupaj smo že dosegli kritično maso, da bomo lahko pritisnili na državne organe,« se premikov nadeja ilirskobistriški župan.