Če je biatlon disciplina za milijon izgovorov po tekmi, ima hkrati veliko detajlov, kjer je mogoče graditi optimizem. Tek je glavni, najpomembnejši. Prinaša okoli sedemdeset odstotkov teže rezultata. Vsi trije slovenski biatlonci, še posebej Klemen Bauer in Jakov Fak, Janez Marič pa deloma, so bili hitrejši v smučini kot na sprintu. Bauer celo tretji najhitrejši v smučini (Šved Lindstrom, Nemec Lesser). In zraven sodi tudi junak Francoz Fourcade, če se v zaključku ne bi obiral pri slavju. Tako hiter Ihanec v tej sezoni še ni bil. Tudi Jakov Fak je, čeprav bi marsikdo v njegovi včerajšnji koži obupal in »shodil«, dosegel analitični 15. tekaški čas, na sprintu 25. čas.
Ti podatki so zelo pomembni. Predvsem se bo ohranila samozavest. Bauer je vzdržal vse kilometre v enakomernem ritmu, kar bi bilo lahko nalašč tudi za daljšo posamično tekmo na dvajset kilometrov. Tudi Jakov Fak v skladu z napovedmi trenerja Uroša Velepca dviguje formo. Odpadel je vsak dvom glede načrtovanja forme. Tudi Pokljuka, kjer so se kalili olimpijska zmagovalka Anastazija Kuzmina ter oba češka nosilca kolajn Jaroslav Soukup in Ondrej Moravec, dobiva sloves zlate pripravljalne baze. In še ena podrobnost. V odjugi se je znova izkazala servisna ekipa. Ima uspešno formulo prav za take razmere. To bi, če bo vreme podobno, morda bolj znala danes izkoristiti Teja Gregorin. In, če je kaj sodelovanja med biatlonsko in tekaško servisno ekipo na istem hribu, tudi tekačice Vesna Fabjan, Katja Višnar, Nika Razinger in Alenka Čebašek. To bi znalo biti pomembno – danes.