Kanadska zgodba o uspehu se imenuje Charles Hamelin. Hitrostni drsalec na kratkih progah jo je začel pisati pred štirimi leti na olimpijskih igrah v Vancouvru, na drugem koncu sveta, v Sočiju pa nadaljuje z novim poglavjem. Pred štirimi leti je bil eden glavnih zvezdnikov. V le pol ure je osvojil dve zlati kolajni. Najprej v sprintu na 500 metrov, ko sta v razburljivem zaključku dirke dva tekmovalca padla, nato še v štafeti, ko je bil del ekipe tudi njegov brat Francois.

Ne le zaradi zlatih kolajn, ampak tudi zaradi znamenitega objema in poljuba, ki mu ga je hitelo dati dekle Marianne St-Gelais, pri čemer je preskočilo ograjo in steklo mimo varnostnika, je v domovini zelo priljubljen. »Tisto je bil spontan trenutek, ki nama ogromno pomeni. Pozabila sem, da je v dvorani 14.000 ljudi. Tega poljuba se pogosto skupaj spomniva,« je dejala Marianne St-Gelais, ki je zaradi tega dogodka morda bolj znana kot zato, ker je v Vancouvru tudi sama osvojila dve srebrni kolajni v isti panogi. Vajo sta Hamelin in St-Gelaisova ponovila včeraj v Sočiju. Devetindvajsetletni dobitnik številnih odličij z velikih tekmovanj (osemkrat je bil svetovni prvak) je znova postal olimpijski prvak, tokrat na 1500 metrov. Tudi včeraj je njegovo dekle močno napenjalo glasilke med finalnim nastopom, tudi tokrat je vzhičeno pospremilo partnerjev uspeh in tudi tokrat je za nagrado dobil dolg poljub. »Čeprav je v dvorani veliko ljudi, med tekmo vedno slišim le njo. Na tribuni je zelo glasna, njen glas pa mi daje energijo. Če je ona tam, verjamem vase,« je dejal Hamelin, medtem ko njegovo dekle pravi, da je odvisno od svojega izbranca. »Morda se sliši strašljivo, a tako je. Imava enak pogled na svet, isto čutiva, Charles mi ogromno pomaga pri drsanju, ko sva doma, pa se o športu ne pogovarjava,« je dejala 23-letnica, ki je na uspešni športni in zasebni poti s svojim izvoljencem skupaj šest let. V domovini sta zelo priljubljena, oba sta bila v enem od izborov izbrana med sto najlepših Kanadčanov.

Dekle in brat nista edina od najbližjih ljudi, ki imajo vpliv na Hamelinovo kariero. Največ ga je imel oče Yves Hamelin. Ta že vse od začetka skrbi za kariero svojih sinov. V Montrealu ju je učil prvih korakov na drsalkah, zdaj je direktor kanadske reprezentance, s katero žanje številne uspehe. »Drsanje je bilo za nas družinski dogodek, ob katerem smo se zelo zabavali. Oče mi je za božič podaril drsalke, ko sem bil star deset let, in tako se je vse začelo,« je dejal kanadski olimpijski junak, ki je zgled poiskal v drugih športih, pri atletu Usainu Boltu in teniškem igralcu Rogerju Federerju. Hitrost mu je od nekdaj pri srcu. Pri hitrostnem drsanju na kratke proge pa je pomembna tudi spretnost. Ker se tekmovalci ves čas vrtijo v krogu, na progi pa je vedno gneča, je to nepredvidljiv šport, a Hamelin ga dela predvidljivega. Osvojil je namreč toliko kolajn na največjih tekmovanjih, da ga bomo morda nekoč lahko začeli primerjati z norveškim biatloncem Olejem Einarjem Björendalnom. Seveda, če bo na ledeni stezi vztrajal še veliko let. »Ko drsamo s polno hitrostjo, je to podobno hoji po žici. Če narediš le en majhen napačen gib, zagotovo padeš. V našem športu ne zmaga najmočnejši, ampak najpametnejši,« je dejal Charles Hamelin. Če so merilo olimpijske kolajne, potem mu spretnosti in pameti res ne manjka.