Seveda tudi četrto mesto ni od muh. Tako kot ne deseto Maruše Ferk. Je pa res, da na olimpijskih igrah štejejo le kolajne. To velja seveda za tiste tekmovalce, ki so s svojimi rezultati v svetovnem pokalu že prej dokazali, da so v krogu favoritov. Vem, da tako Tina kot njena ekipa ne bodo odpirali šampanjca. Prav gotovo je Tina jezna. Ta jeza pa se lahko spremni v popoln napad. Če bi dobila kolajno, bi bilo malce lažje. Ni pa rečeno, da bi to prineslo nov uspeh. Včeraj so bili verjetno v ekipi Tine Maze kislih obrazov, danes gredo naprej. Veliko so pričakovali in z njimi vsa slovenska javnost od superkombinacije, iz vsega pa se da izluščiti tudi kaj pozitivnega.
Vožnja v smuku je bila vrhunska. Nekaj malega je izgubljala le v spodnjem delu proge, kjer pa je bila ta zaradi toplega vremena že precej zmehčana. Kakor koli že, olimpijski led je prebit. Moje čestitke gredo tako Tini kot Maruši. Pa tudi nastop Ilke Štuhec v smuku je bil zelo obetaven. Že pred sezono sem vedno znova opozarjal: veselimo se četrtih, petih in šestih mest, saj je to, kar se je dogajalo lani s Tino Maze, praktično nemogoče ponoviti. Prepričan sem, da se bomo v smuku, superveleslalomu in veleslalomu še veselili.
Že jutri bo na sporedu smuk, ki je po mojem mnenju Tinina paradna disciplina v tem trenutku. Na treningih je iz dneva v dan smučala bolje, spoznavala je progo in na nekaterih odsekih tako kot včeraj dosegala absolutno najboljše čase. Zdaj bo treba vse te občutke sestaviti in želeti, da v specialnem smuku ne bo sijalo sonce, ki omogoča tistim tekmovalkam z nižjimi startnimi številkami boljše in hitrejše pogoje. Potem bomo držali pesti, da Slovenija osvoji še drugo kolajno na teh olimpijskih igrah. Prepričan sem, da je Tina Maze tega sposobna.
Tone Vogrinec je trenerska legenda slovenskega alpskega smučanja.