V občini Medvode, kjer je cel kup luknjičastih cest, le za vzorec kolesarskih stez, večina šolskih poti pa nima pločnikov, so pred tremi leti kot prioritetni prometni projekt očitno prepoznali ureditev nepreglednega ovinka v Žejah na lokalni cesti Zbilje–Jeprca. Zanj so porabili 120.000 evrov, od tega so 8000 evrov odšteli tudi za ureditev brežine, ki pa jo je prvo deževje odplaknilo.
Zasebnik je v žep pospravil 65.000 evrov
»Če je za župana prioriteta preglednost neke lokalne ceste in ne luknje v cestah ali pa pločniki, je malo nenavadno, da občina izpelje projekt na pol, očitno brez dokumentacije, izračunov in načrta. Čeprav naj bi bil projekt zaključen – tako sklepam glede na to, da je občina plačala urejanje in zasaditev brežine –, se ovinek pogreza in blato leze proti cestišču. Ali ni šlo pri vsem skupaj vendarle za to, da se je nekomu naredilo uslugo in korist,« se sprašuje Alenka Žavbi Kunaver, nekdanja svetnica v medvoškem občinskem svetu.
Preden so se na občini lotili »sanacije« ovinka, so morali namreč odkupiti del zemljišča, ki je bilo v zasebni lasti. Za 1648 kvadratnih metrov zemlje so na občini plačali skoraj 65.000 evrov, poleg tega so za dobrih 47.000 evrov nakazali še gradbenemu podjetju Boneja za izvedbo zemeljskih del, skoraj 8000 evrov pa podjetju Biotec za površinsko zaščito in urejanje brežine.
Nekje je treba začeti?
O smotrnosti naložbe smo pobarali svetovalca v občinskem oddelku za investicije Gregorja Mrjasca, ki v Medvodah bdi nad cestno infrastrukturo. »Ne morem reči, da ta ovinek predstavlja prioriteto, vendar je nekje treba začeti. V prvi vrsti smo šli v naložbo zaradi izboljšanja prometne varnosti, saj je bil ovinek nepregleden in nevaren. Z delom odkupljenega zemljišča smo zagotovili tudi možnost gradnje pločnika in ostale predvidene infrastrukture. Po drugi strani je sodila prenova ovinka v sklop pripravljalnih del gradnje obvoznice in morebitne industrijske cone Jeprca, čeprav je – kolikor vem – zadeva zdaj bolj ali manj opuščena,« je pojasnil Mrjasec.
Zdrs 8000 evrov plačane brežine z 200 sadikami bršljana vred pa je Mrjasec, ki je opravljal nadzor nad gradbenimi deli, pripisal enormnim padavinam v jesenskem času. V obrazložitvi, ki jo je junija lani poslal Žavbi-Kunaverjevi, je navedel celo podatek, da je v 19 dneh padlo 500 litrov dežja na kvadratni meter, in hkrati poudaril, da v enakem obdobju padavine na severu in vzhodu Evrope niso odnašale samo brežin, temveč tudi hiše in človeška življenja. »Ker smo želeli privarčevati nekaj denarja, nismo zgradili opornega zidu. Zdaj pa je jasno, da bo treba ob morebitni sanaciji – če bo denar – postaviti tudi kamnomet,« je povedal Mrjasec.
Nekdanja svetnica Žavbi-Kunaverjeva je celotno zadevo zaradi po njenem mnenju negospodarne porabe občinskega denarja prijavila tudi nadzornemu odboru, vendar njegov predsednik po naših informacijah s sklicem seje odbora odlaša že leto dni.
