Breskvam sledile jagode in jabolka
Z odraščanjem je Darko nase prevzemal vse večji delež dela na sadjarski kmetiji, ob rednem obiskovanju tržnic se mu je porajalo tudi vse več uporabnih idej. Tako so leta 1975 zasadili prve površine z jagodami, pet let pozneje prve jablane. Sprva tudi iz previdnosti v manjših količinah, danes pa raznovrstni nasadi družine Krošelj dajejo Zgornji Pohanci svojevrsten pečat, saj jih ob prihodu v to naselje na severozahodu brežiške občine ni mogoče prezreti. Vas je po svoje tudi sicer malo drugačna od ostalih naselij v bližini, saj se je razrasla na obe strani potoka Močnik, ki v tistem delu predstavlja naravno mejo med brežiško in krško občino. Tako poslopja na desnem bregu potoka stojijo v krški, tista na levem bregu pa v brežiški občini. Tudi pošto imajo na Zdolah v krški občini, saj jim ni tako od roke kot tista na Sromljah v matični brežiški. Dobrodelne vplive milejšega panonskega podnebja so v davnini spoznali že stari Rimljani, ki so Pohančanom pustili kar nekaj sledi. V kraju so pred desetletji našli rimsko grobišče, v bližnji podzemni jami pa svetišče rimskega boga Mitre.
Zaradi ugodne lege imajo v Pohanci in okolici kar nekaj prednosti pred ostalimi celinskimi kraji v Sloveniji, saj se s svežimi domačimi sezonskimi sadeži in vrtninami na tržnicah pojavijo pred konkurenco. »Kakih štirinajst dni prej kot denimo tisti iz mariborskega konca,« pojasni Krošelj, ki se je leta 1990 lotil še ene posebnosti, pridelave avtohtonih domačih sort namiznega grozdja, kot so beli in rdeči gutedel, rumeni muškat, izabela in podobni, s čimer se resno ne ukvarja nihče drug v Sloveniji.
Pogreša več enotnosti med sadjarji
Danes se kmetijstvo Krošelj, katerega podjetniško krono predstavlja podjetje Darsad, na približno 40 hektarih zemljišč v sorazmernih tretjinskih delih ukvarja s pridelavo sadja, jagodičevja in namiznega grozdja. V delo so vpeti vsi člani družine, redno zaposlujejo 20 ljudi, v času sezonskih del se njihovo število več kot podvoji. »Časi so resda težki, vendar mi s prodajo za zdaj nimamo težav. Precej svojih pridelkov, kamor poleg že omenjenih sodijo tudi nekatere vrste vrtnin ter malinov sirup in jabolčni sok, prodamo v neposrednem stiku s kupci, glavnino jabolk pa po dveh velikih trgovskih hišah,« pove sogovornik, ki je lastnik in direktor družinskega podjetja Darsad, ki ga najbolj moti nepovezanost slovenskih sadjarjev. Pravi, da bi ob enotnem nastopu sadjarji postavljali cene in ne da jim jih krojijo trgovci.
Čeprav sta v imenu podjetja združena lastnikovo osebno ime in glavni produkt, je bilo to ime zlasti v prvem desetletju po osamosvojitvi na območju ob meji s Hrvaško sinonim za menjalništvo. Krošelj je namreč kmalu po vzpostavitvi državne meje odprl več menjalnic. Danes delujeta le še dve. Ena na Obrežju in druga v središču Brežic. Stranke zlasti v zadnji evrov ne menjajo samo v najbolj iskane hrvaške kune, temveč lahko dobijo tudi sveža domača jabolka ali sokove.
Danes, ko se Darko čedalje bolj bliža letom, v katerih se razmišljanju o novih poslovnih potezah pridružuje misel na upokojitev, vse več odgovornosti nase prevzema njegov 20-letni sin Marko. Ta se je nedavno brez veliko razmišljanja ogrel za idejo svojega svaka in pred leti precej uspešnega motokrosista Primoža Jazbarja, da bi kot prvi v Sloveniji uvedli redno oskrbo šol, podjetij in ustanov z avtomati za sveže domače sadje. Ideja je padla na plodna tla in že ta mesec bosta uporabnikom na voljo prva dva avtomata od približno dvajsetih, kolikor jih na območju jugovzhodne Slovenije in v Ljubljani nameravajo namestiti v začetnem obdobju. V avtomatih bo za kovance na voljo več vrst sezonskega sadja, poleg prevladujočih več vrst jabolk tudi jagode in maline, pa še domači sokovi, na med sabo ločenih platojih bo prostora tudi za vse bolj iskane produkte ekološke pridelave.