Toda v Sočiju prve dni ne gre po načrtu. Olimpijski komite Slovenije je očitno pozabil na slovenske poročevalce, oziroma jim prekriva resnico. Tako smo se počutili ob dvigu slovenske olimpijske zastave v Sočiju in ogledu slovenske obmorske olimpijske vasi. Vsi so bili nasmejani, polni optimizma... Ko pa smo po napornem dnevu legli k počitku, smo iz Ljubljane izvedeli, da med slovenskimi hokejisti ni bilo Roka Tičarja. Ker se je počutil slabo, ga ni bilo na popoldanskem treningu. Nikomur ni padlo na pamet, da bi nas o tem obvestil, ali da sta denimo Žiga Jeglič in Robert Sabolič z zamudo prispela v olimpijsko vas, da bo slovenska hokejska reprezentanca v soboto zvečer igrala prijateljsko tekmo z Avstrijo...
Ali, da je denimo na skakalnem treningu grdo padel Robert Kranjec. Da bi dobili kakšno zdravniško poročilo, kaj sploh je z njim. Ali, da ima Janez Marič težave s križem. Prepuščeni smo sami sebi in imamo zaenkrat z naslova Olimpijskega komiteja Slovenije izjemno slabo podporo, ki nam ne omogoča mirnega spanca. Občutek, da na terenu stvari nimaš pod kontrolo, če se še toliko trudiš, ni dober.
Smo pa dobili dve informaciji o nesrečni deskarki Cilki Sadar, ki se je poškodovala ter olimpijski nastop zaključila še pred začetkom. Na Olimpijskem komiteju Slovenije ves čas pišejo in govorijo, da Cilka Sadar tekmuje v disciplini slopestyle. Gre za popolno tujko, ki ne pove ničesar. In medtem ko smo se novinarji nekega večera v tiskovnem središču na Rdeči Poljani prerekali, kdo bolj pravilno prevaja omenjeno disciplino in smo ugotovili, da jo skoraj vsak medij drugače, smo z naslova OKS še naprej dobivali obvestila o slopestylu.
Verjamem, da je tudi slab prevod deskanja ali smučanja po preprekah boljši kot izvirnik besede.
