Sneg, led, dež, ki zmrzuje, in podobne zimske nevšečnosti, ki so nas nazadnje obiskale v zadnjih dneh, poskrbijo za pravi kaos tudi na slovenskih cestah. Pa to ne pomeni, da se slovenski vozniki v takšnih razmerah na splošno ne znajdemo – dovolj je na primer že kakšen posameznik, ki je toliko »pameten«, da še kar zagovarja tezo, da zimskih pnevmatik ne potrebuje, a ga realnost ob nenadnem zaviranju prizemlji (ali pa »priavtomobili« na zadek avtomobila pred njim), prekine normalen prometni tok in poskrbi za prometni kolaps.

»Znanje slovenskih voznikov v zimskih razmerah lahko na splošno ocenimo kot zadovoljivo,« pravi inštruktor varne vožnje pri AMZS Danijel Granda , ki pri tem poudarja tudi pomen izkušenj – vozniki, ki se z zimskimi razmerami srečujejo dnevno, te namreč lažje pravilno ocenijo. »Treba pa je tudi poudariti, da vse zimske razmere niso enake – vrste snega so različne, od snežne brozge do zglajenega snega ali poledice. Vozniške izkušnje so glavno zagotovilo dobrega prepoznavanja različnih razmer, seveda pa se da nekaj takšnih spoznati in preizkusiti tudi na poligonih varne vožnje,« razlaga Granda.

Ključno je dobro opazovanje

Najpogostejša napaka voznikov pozimi, tako meni Granda, se začne že pri speljevanju – preveč plina, kolesa se zavrtijo v prazno in vozilo obstane. »V zimskih razmerah ob slabši oprijemljivosti pnevmatik speljujte z malo plina, če je motor močnejši, tudi v drugi prestavi. Nežno spuščajte sklopko, pustite, da se vozilo premakne, šele nato rahlo in z občutkom dodajajte plin. Če ste obstali, poskušajte zazibati vozilo, a ne s preveč plina. Ob tem prilagodite hitrost razmeram. Če za vami ni nikogar, pritisnite na zavoro, da ugotovite, koliko oprijema imajo pnevmatike. Če se ABS vklopi že ob najmanjšem pritisku zavore, to pomeni, da je podlaga zelo spolzka, zato znižajte hitrost,« svari Granda in opozarja še na varnostno razdaljo – v slabših razmerah naj bo precej večja od dveh sekund. Ob tem je potrebno dobro opazovanje prometne situacije in ceste pred seboj, pri čemer so zlasti nevarni odseki prehodov iz sončnega v senčni del, mostovi čez reke in potoke, talne označbe, litoželezni pokrovi...

Avto mora biti dobro opremljen

Seveda pa zelo malo pomagajo tako izkušnje kot znanje, če se na cesto v težkih razmerah odpravimo z neprimernim materialom. Naj bomo še tako prepričani o svojem znanju, vožnja z letnimi pnevmatikami po snegu je podobna, kot bi se v zimskih razmerah na Šmarno goro odpravili z natikači za na plažo. A s pnevmatikami se šele začne. Priporočljiv je tudi natančen pregled vseh drugih sklopov vozila, pozimi pa naj bodo pri roki vsaj še metlica za odstranjevanje snega, strgalo za led, pršilo ali tekočina za odmrzovanje vetrobranskih stekel, pršilo za odmrzovanje ključavnice (ne puščajte ga v avtomobilu), kadar se odpravite v višje predele, še verige, baterijska svetilka in manjša odeja, v hudih zimskih razmerah pa naj v vozilu ne manjka ročka z rezervnim gorivom. »Poleg tega pred odhodom preverite prevoznost cest, na pot pa se odpravite prej, saj bo vožnja trajala dlje. Tudi vozniki naj bodo zimsko opremljeni: zimska obutev in oblačila, rokavice, kapa... V hudih razmerah lahko pričakujete večurne zastoje. Bodite potrpežljivi,« še svetuje Granda in voznikom polaga na srce, naj sneg in led odstranijo s celotnega avtomobila, ne samo s steklenih površin.

Ravno slednje je pri mnogih voznikih še vedno težava, saj so prepričani, da je dovolj že, da je avto očiščen le toliko, da vidijo na cesto, pa tudi sicer se pozimi, ko se avto hitro umaže, tega mnogim niti ne zdi smotrno očistiti. »Po naših izkušnjah se Slovenci premalo zavedamo pomembnosti nege vozila. Posebno jeseni in pozimi je pranje mnogo bolj pomembno, kot se zdi na prvi pogled. Čisto vozilo je namreč bolj vidno in s tem varnejše,« opozarja tudi Polona Stojanovič iz podjetja Transcon, pri katerem ponujajo vrsto pripomočkov za nego vozila, in voznikom svetuje, naj uporabljajo nepoškodovane strgalnike za led ter metlice, ki se uporabljajo le za čiščenje snega, in ne tistih za pometanje peska. »Za čiščenje z notranje strani pa obstajajo fine mikrokrpe, s katerimi lahko odstranimo odvečno vlago, in tudi krpice za čiščenje stekla, ki so že prepojene in odstranjujejo prstne odtise ter nečistoče. Tako kot zunanjost vozila je pozimi veliko bolj na udaru tudi notranjost, predvsem zaradi vlage in soli ter drobnih kamenčkov, ki jih vnašamo v avto,« še dodaja Polona Stojanovič.

Ceste solijo že pred sneženjem

Čeprav na njihov račun pade veliko pritožb, opazk in tudi kletvic, se za to, da je vožnja pozimi manj stresna, močno trudijo tudi vzdrževalci cest. »Mnenje javnosti, da se ekipe odpravijo na teren in začnejo plužiti šele, ko je na vozišču 10 ali 15 centimetrov snega, je napačno. Je pa dejstvo, da je v času močnega sneženja zelo težko zagotoviti prevoznost vseh cest naenkrat,« pravijo na Direkciji RS za ceste, ki upravlja skupno 5989 kilometrov državnih cest. Za občinske ceste so na drugi strani zadolženi izvajalci, ki jih angažirajo posamezne občine, kar pomeni, da voznik snežnega pluga, ki je zadolžen za pluženje na cestah v upravljanju direkcije za ceste, pri vožnji po občinski cesti pluženja ne bo izvajal. V največji slovenski mestni občini Ljubljana so nam tako povedali, da začnejo plužiti takrat, ko je na cesti več kot pet centimetrov snega, obenem pa pričakujejo še padavine. »Ko se sproži akcija pluženja, se skorajda sočasno začne čiščenje vseh cest, opredeljenih s planom zimske službe. V primeru večjih padavin pa se prednostno čistijo avtobusne proge in tranzitne ceste,« še pravijo pri MOL. Na družbi Dars, ki je zadolžena za pluženje 606 kilometrov avtocest in hitrih cest, 144 kilometrov priključkov nanje, 21 kilometrov razcepov in 50 kilometrov servisnih poti, pa so nam povedali, da se v okviru izvajanja zimske službe na avtocestah opirajo na vremenske napovedi Agencije RS za okolje, ki jim jih za območje avtocestnega sistema (za 36 lokacij) posredujejo dvakrat na dan. »Že dve do tri ure pred začetkom sneženja tako izvedemo preventivno posipanje vozišč, sicer pa ne čakamo, da zapade 10 centimetrov snega, kolikor za zagotovitev prevoznosti še dovoljujejo predpisi, ampak začnemo plužiti takoj, ko debelina dosega dva do tri centimetre,« so še dodali.