V biografiji z naslovom Branson: Za masko Bower dolgolasega podjetnika razkrije kot sleparja. Virgin je blagovna znamka brez prihodnosti, njen ustanovitelj pa veliko manj premožen, kot se predstavlja v javnosti. Svojo milijardersko pozo ohranja zgolj po zaslugi izpiljene samopromocije in nekritičnega medijskega poročanja. Tipičen primer, kako slepi javnost najbolj popularen britanski tajkun, je njegov projekt Virgin Galactic. Okoli 600 premožnih navdušencev je že pred leti rezerviralo vozovnice za polet v vesolje in vplačalo skupaj 80 milijonov dolarjev. Virginov raketoplan bi jih moral po prvotnih Bransonovih napovedih ponesti v orbito že leta 2007. Sedem let kasneje o kakšni krstni vožnji ni ne duha ne sluha, če ne štejemo Bransonovih najbolj svežih obljub, po katerih naj bi bila izstrelitev na sporedu že letošnjo jesen. Resnica je po Bowerjevih preiskovalnih izsledkih drugačna: inženirji Virgin Galactic doslej niso znali izdelati niti pogonskega agregata, ki bi zmogel plovilo varno spraviti v vesolje in ga nato vrniti na zemljo.

V novinarjevi knjigi je naštetih še več zgodb, ki Bransona prikazujejo v vse prej kot prijetni luči. Da podjetnikovemu imidžu zgodbe o neuspehih doslej niso škodile, avtor biografije pripisuje nekritični medijski srenji, ki se ni nikoli potrudila pogledati za kulise Bransonovega početja, temveč se mu je nekritično pustila preslepiti.